3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Salamanka, zanimivo, da ne tudi Sevilja, ki pa je kot primer navedena v Pravilih). Na drugi strani pa ni podoma~eno ime francoskega karibskega otoka Martinik, ki je zapisano izklju~no kot Martinique. Na eni strani se omenja Shetlandsko oto~je, bli`nja in morfolo{ko povsem sorodna oto{ka skupina pa je poimenovana Orkneyjski otoki. Nenavadno so podoma~ena zemljepisna imena Pripet, Pripetska mo~virja in Riad. Za prvi dve sta è dolgo v rabi razli~ici Pripjat in Pripjatsko barje, ki izhajata iz ruskega jezika, medtem ko navedeni obliki o~itno izvirata iz angle{~ine (Pripet in Pripet Marshes). Saudijski Riad se obi~ajno doma~i z vmesnim j, torej Rijad. Poseben »biser« je dansko glavno København, ki je kot nadrejena sopomenka zapisano v ~rkovno poenostavljeni obliki Köbenhavn in kot podrejena sopomenka po nem{ko kot Kopenhagen. Le kaj bi porekel Matej Cigale, ki je zanj è pred skoraj stoletjem in pol uporabil podoma~eno, zdaj è pozabljeno obliko Kodanj (Atlant 1869–1877)? Pohvaliti pa velja, da so se pojavile podoma~itve nekaterih imen, za katere smo doslej kolebali, ali naj jih zapi{emo v originalni ali v podoma~eni obliki. Zna~ilni primeri so Abidàn (Abidjan), Bogota (Bogotá), Bombaj (Mumbai/Bombay), Grobni{ko polje (Grobni~ko Polje), Hrva{ko Zagorje (Hrvatsko Zagorje), Hanoj (Ha Noi, doslej smo ga praviloma podoma~evali v Hanoi – mimogrede, zakaj ne bi po tem zgledu podoma~i tudi kambo{ko glavno mesto kot Pnompen?), Poznanj (Poznań), Quebec (angle{ka razli~ica francoskega imena Quebéc – primerjava obeh oblik pokaè, kako ob~utljivo je lahko ustrezno razumevanje posameznih zapisov), Rjukju (Ryu – kyu – -Shoto – ), Severni rt (Nordkapp), Soma (Somme), Talin (Tallinn) in Vilna (Vilnius). Pozitiven premik je tudi uporaba ob~noimenskega izraza deèla namesto manj primernega izraza zemlja, na primer Nova deèla za Novaja zemlja kot nadrejena sopomenka za Nova zemlja, ~etudi ta vidik ni dosledno izpeljan, saj sta kot edini mo`ni obliki navedeni tako Zemlja Franca Joèfa za zemlja Franca-Iosifa kot Ognjena zemlja za Tierra del Fuego. Problemati~no je, da pri nekaterih imenih ni nakazana navezava na drugo obliko imena, ~eprav gre za poimenovanje istega pojava. Zna~ilna primera sta imeni kitajskega mesta Kanton oziroma Guangzhou, ter imeni mehi{ko-ameri{ke reke Rio Bravo ozriroma Rio Grande (pri Rio Bravu bi bila ustreznej{a originalna oblika imena Río Bravo del Norte). Neustrezno je, da je Kaspijsko jezero zapisano izklju~no kot Kaspijsko morje (iz ruskega Kaspiskoe more), medtem ko je bli`nje Aralsko jezero (rusko Aralskoe more) navedeno samo kot jezero. Med {tirimi velikimi japonskimi otoki je kot izto~nica obdelan le najmanj{i [ikoku. Vklju~ena je tudi Dolnja Luìca, ki ni pokrajina, ampak upravna enota, Gornje Luìce pa ni. Izto~nica je tudi filipinski otok Luzon, medtem ko drugi veliki otok Filipinskega arhipelaga Mindanao manjka. Vklju~en je ruski polotok Kola, ni pa na primer Kam~atke. ^lovek se vpra{a, zakaj je med vsemi azorskimi otoki vklju~en le mali Flores (ni pa obdelan istoimenski indonezijski otok) in med vsemi francoskimi departmaji samo Pas-de-Calais. Podobno velja za {pansko provinco na Kanarskih otokih Las Palmas. Tudi med anti~nimi pokrajinami ni pravega reda. Vklju~ena je na primer Pamfilija, ne pa tudi Argolida, Akarnanija, Lakonija, Mesenija … Zanimivo je, da so kot izto~nice navedene vse zvezne dràve v Zdruènih dràvah Amerike, z izjemo Washingtona, ki je o~itno izpadel le zaradi povr{nosti, ker se imenuje enako kot glavno mesto ZDA. Med kanadskimi provincami so vklju~ene le Nova Fundlandija (pravilno je Nova Fundlandija in Labrador), Nova [kotska, Ontario, Québec, Saskatchewan in Severozahodna ozemlja. Podobna nedoslednost velja tudi za druge upravne enote najvi{je ravni, tako v Evropi kot na drugih celinah. Pomanjkljive ali napa~ne so tudi nekatere identifikacije izto~nic. Zna~ilni primeri so Atos, ki je opisan kot polotok, ~eprav je gora, Baranja, ki je opisana kot hrva{ka, ne pa tudi madàrska pokrajina, Bene~ija, ki je opisana kot podrejena sopomenka za Bene{ko Slovenijo, ne pa tudi kot italijanska deèla Veneto, Borneo, ki naj bi bil samo indonezijski otok, ne pa tudi malezijski in brunejski, Brenner, ki naj bi bil le avstrijski in ne tudi italijanski prelaz, Cape Town, ki ni opredeljen kot ju`noafri{ko glavno mesto (afrikanska razli~ica Kaapstadt ni navedena), êrnjeja, ki naj bi bila mesto v Bene{ki Sloveniji, v resnici pa je zgodovinsko pomembna vas v ob~ini Neme (Nimis), Dinara, ki naj bi bila samo hrva{- ko in ne tudi hercegovsko pogorje, reka Duero, ki je zapisana le v {panski jezikovni razli~ici, reka Inn, ki naj bi tekla samo v Avstriji, Lago Maggiorre, ki naj bi bilo izklju~no italijansko in ne tudi {vicarsko jeze- 152
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 ro, [lezija, ki naj bi bila le poljska in ne tudi ~e{ka pokrajina, Termopile, ki naj bi bile morska, v resnici pa so kopenska oìna, in Uralsk, ki naj bi bil mesto v Rusiji, dejansko pa je v Kazahstanu. V Pravilih je tudi neprimerno ime ~e{ko-nem{ke reke Labe/Elbe, ki jo doma~imo v Laba in ne Elba, kot je navedeno in se kot slab zgled sem in tja è pojavlja v medijih. V pravopisnem slovarju je ve~ zemljepisnih imen z obmo~ja nekdanje skupne domovine Jugoslavije, ki bi jih lahko, ob enakovrednih kriterijih z drugimi bli`njimi evropskimi dràvami, brez {kode pogre{ili, na primer Banjole, Beli Manastir, Br~ko, Ilidà. Sicer pa so tudi v novem Slovenskem pravopisu kar {tevilna dvojna poimenovanja za iste geografske pojave oziroma topografske objekte. Ve~ina med njimi je sistemske narave, na primer Ahaja kot sopomenka za anti~no Gr~ijo, Anglija in Angle{ko, Bolgarija in Bolgarsko, Bretanja in Bretonsko, Dacija in Dakija, Epidaver in Epidavros, Erdelj in Erdeljsko kot podrejena sopomenka za Transilvanija, nista pa nanjo napeljani alonimski dvojnici Sedmogra{ka in Sedmogra{ko, Holandija in Holandsko kot podrejeni sopomenki za Nizozemska, Medmurje in Medìmurje, Panonija kot rimska provinca in tudi sopomenka za Panonska niìna. Nekatere dvojnice so zaradi uveljavljenih bodisi originalnih bodisi podoma~enih imen manj razumljive, na primer Asuan in Assuan, Blatno jezero in Balaton, Jork{ir in Yorkshire. Poseben problem je dvojnica Gibraltar in Gibraltarska oìna, ki naj bi bila enakovredni sopomenki, vendar ob tem Gibraltar sploh ni opredeljen kot odvisno ozemlje oziroma teritorialna enota. Za Gibraltarsko oìno se v Pravilih navaja izraz Gibraltarska vrata. Med Pravili in Slovarjem je {e nekaj neujemanj, na primer (prvonavedena imena so iz Pravil) Budi- {in in Budy{in za luì{kosrbsko mesto na vzhodu Nem~ije, êrnigiv (ukrajinska oblika imena ukrajinskega mesta) in êrnigov (ruska oblika), Gize in Giza za egiptovsko mesto, Hajdarabad in Hajderabad za pakistansko in indijsko mesto, Negevska pu{~ava in Negev za izraelsko pu{~avsko pokrajino, Skalne gore in Skalno gorovje za severnoameri{ko pogorje. V Pravilih sta navedeni dvojnici Golanska planota in Golansko vi{avje, ki je vklju~eno tudi v slovarski del, kjer pa je zanj naveden pomensko nejasen alonim Golan. 153
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3:
Page 6 and 7:
Page 8 and 9:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 10 and 11:
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41:
Page 42 and 43:
Page 44 and 45:
Page 46 and 47:
Page 48 and 49:
Page 50 and 51:
Page 52 and 53:
Page 54 and 55:
Page 56 and 57:
Page 58 and 59:
Page 60 and 61:
Page 62 and 63:
Page 64 and 65:
Page 66 and 67:
Page 68 and 69:
Page 70 and 71:
Page 72 and 73:
Page 74 and 75:
Page 76 and 77:
Page 78 and 79:
Page 80 and 81:
Page 82 and 83:
Page 84 and 85:
Page 86 and 87:
Page 88 and 89:
Page 90 and 91:
Page 92 and 93:
Page 94 and 95:
Page 96 and 97:
Page 98 and 99:
Page 100 and 101:
Page 102 and 103:
Page 104 and 105: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?