3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
avtoatlas, pomorski atlas, tematski atlas … Podoma~ena tuja zemljepisna imena so pogostej{a v {olskih
in splo{nih atlasih z zemljevidi v manj{ih merilih, ki predstavljajo cel svet ali posamezne celine,
praviloma se uporabljajo tudi v sorodnih otro{kih publikacijah. Med dejavniki rabe podoma~enih tujih
zemljepisnih imen v atlasih, zlasti z vidika njihovega kreiranja, ohranjanja in ustreznosti zapisovanja,
je treba izpostaviti {e dva: pripravo publikacije znotraj dolo~ene zalo`be, ki lahko ravnanje z imeni pogojuje
z usklajenostjo v morebitnih prej{njih edicijah ali njenih leksikonih, slovarjih, ter sestavo avtorske
ekipe, ki se odra`a v razli~ni izku{enosti in bolj{i ali slab{i usposobljenosti, vsaj deloma pa tudi v osebni
nagnjenosti do bolj ali manj izrazitega podoma~evanja tujega imenja. V zadnjem so se ~asu na~ini
in stopnje doma~enja tujih zemljepisnih imen precej poenotili, kar bi lahko olaj{alo prizadevanja za njihovo
standardizacijo.
Dozdaj{nje slovenjenje tujih zemljepisnih imen razkriva nekatere zna~ilne faze, navezane na vpetost
slovenskega ozemlja in slovenskega jezika v dolo~eno ~asovno in politi~no okolje. Sprva so bile
te`nje podoma~evanja panslovansko naravnane. Proti koncu 19. stoletja in v prvih desetletjih 20. stoletja
je zaznati vpliv germanizacije. Po 1. svetovni vojni in nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev,
poznej{e Jugoslavije, je opazen mo~an vpliv srbskega jezika. Tik pred 2. svetovno vojno in med njo
se je pod vplivom De Agostinijevega {olskega atlasa in ~asnikarstva, ki je iz~rpno poro~alo o dogajanjih
v italijanskih kolonijah, pove~al vpliv italijanskega jezika. Po 2. svetovni vojni in {e zlasti v ~asu
informacijske globalizacije je stopil v ospredje vpliv angle{kega jezika; vloga franco{~ine je manj
pomembna. Z najnovej{imi geopoliti~nimi spremembami in razpadom Sovjetske zveze je nastopila faza
rusifikacije, saj smo na ozemljih novonastalih dr`av, kjer je ru{~ina praviloma izgubila status uradnega
jezika, prevzeli mnoga ruska imena.
Preu~itev podoma~enih tujih zemljepisnih imen glede na stopnjo in vrsto njihovega podoma~evanja
razkriva jezikovne zna~ilnosti obdobja nastanka dolo~enega atlasa, odnos redaktorjev do jezika,
njihovo razli~no izku{enost ter razli~no nagnjenost do spo{tovanja del predhodnikov in mednarodnih
priporo~il o rabi eksonimov.
Analiza razkriva, da se je s~asoma pove~eval dele` prevedenih imen. Ob tem je pri{lo do rahlega
zmanj{anja zastopanosti transkribiranih imen in prilagojenih imen. O~itna prevlada pomenskega prevajanja
zemljepisnih imen je opazna na Antarktiki. Transkribirana imena so v krepki prevladi v Aziji, kjer
je tudi najve~ prevzetih imen. Transkribirana imena so obilno zastopana {e v Evropi ter Ju`ni in Srednji
Ameriki, ve~besedna imena, pri katerih je levi del ob~no in desni lastno ime, pa ob Ju`ni Ameriki {e
v Severni Ameriki in Oceaniji. Pomensko prevajanje imen je bistveno bolj kot pri kopenskih zemljepisnih
imenih raz{irjeno pri morskih hidronimih in podmorskih reliefnih oblikah. Transkribirana imena so v prevladi
pri celinah, dr`avah, naseljih, zgodovinskih naseljih in zgodovinskih upravnih enotah, pomembno
pa so zastopana tudi med podoma~enimi imeni zgodovinskih pokrajin, upravnih enot in kopenskih hidronimov.
Podoma~ena ve~besedna imena s prevedenim delom imena na levi strani in originalnim lastnim
imenom na desni so najpogostej{a oblika podoma~evanja pri obalnih reliefnih oblikah, oto{kih reliefnih
oblikah in podmorskih reliefnih oblikah. Prilagojena podoma~ena imena so v prevladi pri zgodovinskih
pokrajinah, njihova vloga je pomembna {e pri zgodovinskih naseljih, dr`avah, upravnih enotah, zgodovinskih
upravnih enotah, naravnih pokrajinah, kopenskih hidronimih in naseljih.
V starej{ih atlasih je pri podoma~enih imenih kopenskih reliefnih oblik, morskih hidronimov, oto{-
kih reliefnih oblik, zgodovinskih upravnih enot in kopenskih hidronimov zelo pogosta obrnjena ali seznamna
stava.
210