3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik po pretiranem podoma~evanju oziroma doslednemu zapisovanju v izvirni obliki se je v javnosti dodobra zakoreninila misel, da gre za spor med jezikoslovci in geografi. Tako je Bajt è pred leti zapisal (Bajt 1993): »… Kaè pa tudi ta atlas (Veliki atlas sveta 1991, opomba avtorja) è nekaj let dolg spor med slovenskimi geografi in jezikoslovci, kar se ti~e pisanja zemljepisnih imen. @e sam zalo`nik je v uvodu ugotovil: »Zapisovanje geografskih imen na kartah in v atlasih je vedno poglavje zase. Geografi bi radi kolikor mogo~e veliko imen zapisali v izvirni obliki, slavisti bi najraje vse podoma~ili. Rezultat je skoraj vedno kompromis med obema skrajnostima.« … Tudi v Velikem druìnskem atlasu sveta (iz leta 1992, opomba avtorja) se nadaljuje spor med geografi in jezikoslovci …«. Tak{no posplo{evanje ni povsem na mestu. Med posameznimi jezikoslovci glede koli~ine podoma- ~evanja zagotovo ni popolne enotnosti, kar velja tudi za geografe. Bolj kot poudarjanje »spora« bi veljalo razmi{ljati o poglabljanju medsebojnega sodelovanja in o strpnem dogovarjanju, ki bi temeljilo na dolo- ~enih znanstveno dokazljivih izku{njah, bilo oprto na priporo~ila strokovnjakov UNGEGN-a in upo{tevalo pravopisna pravila. V okviru Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije se je med ~lani obeh strok è zdavnaj izoblikoval tvoren dialog, ki temelji izklju~no na mo~i argumentov, z èljo, da se problematike zemljepisnih imen lotevamo kar najbolj sistemati~no. 12
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 2 UPORABLJENA METODOLOGIJA Delo temelji na vzpostavitvi podatkovnih baz podoma~enih tujih zemljepisnih imen v 16 slovenskih atlasih sveta, Velikem splo{nem leksikonu (DZS 1997–1998) in slovarskem delu najnovej{ega Slovenskega pravopisa (Zalo`ba ZRC 2001) ter njihovi regionalno-pomenski tipolo{ki primerjavi in primerjavi prevladujo~ih na~inov podoma~evanja v ~asovnem preseku. 2.1 IZDELAVA ZBIRKE PODOMAÊNIH TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN Iz preu~enih virov je bilo treba zajeti prav vsa podoma~ena imena. Razen pri najnovej{ih atlasih ni bilo na razpolago digitalnih seznamov podoma~enih tujih zemljepisnih imen v posameznih virih, vendar se je za nekatere med njimi pokazalo, da so nepopolni, zato jih je bilo treba izpopolniti s fizi~nim pregledom imenskih kazal in z natan~nim pregledom dejanskega stanja na vseh zemljevidih. V posameznih primerih so imenska kazala tako pomanjkljiva, da je bilo dejansko stanje mo`no ugotoviti le s sistemati~nim pregledovanjem vseh zemljevidov v atlasu, spet v drugih primerih je na zemljevidih (v glavnem zaradi finan~nih omejitev zalo`b) podoma~enih razmeroma malo geografskih pojavov in topografskih objektov, zato so nekatere podoma~ene oblike imen, kakr{ne se obi~ajno pojavljajo v na{i atlasni literaturi, zabeleène zgolj v imenskih kazalih. Najstarej{i atlasi imenskih kazal sploh nimajo in je bilo zajemanje imen izvedeno s fizi~nim pregledom vseh zemljevidov. Dodaten problem pri zajemanju podoma~enih tujih zemljepisnih imen je neenotnost oziroma raba razli~nih imenskih oblik za isti pojav ali objekt v posameznih atlasih. Ker ni mogo~e vselej z gotovostjo sklepati, kateri razli~ici daje posamezen prireditelj zemljepisnih imen prednost, so vklju~ene vse razli~ne oblike imen. Iz vseh preu~enih virov je bilo v zbirko vklju~enih 39.883 podoma~enih tujih zemljepisnih imen. Za vsakega med njimi enoto so bili v postopku zbiranja opredeljeni naslednji parametri: • podoma~ena oblika tujega zemljepisnega imena, • originalna oziroma izvirna, po potrebi v latinico pre~rkovana oblika zemljepisnega imena, • celina, ocean, kjer je to zemljepisno ime, • dràva ali morje, kjer je to zemljepisno ime, • pomenski tip tega zemljepisnega imena, • morebitne opombe. 2.1.1 UPORABLJENI VIRI Slovenska atlasna literatura ima s ponovnim »rojstvom« skoraj pozabljenega Cigaletovega Atlanta (Cigale 1869–1877, faksimile Zalo`ba ZRC SAZU 2005) è skoraj stoletje in pol dolgo tradicijo. V tem prvem slovenskem atlasu sveta so neredko nakazane re{itve, skladne s sodobnimi pogledi. Po njem Slovenci vse do tako imenovanega Medvedovega atlasa (Veliki atlas sveta 1972) skoraj stoletje nismo dobili atlasa sveta za splo{no rabo. Vmes je iz{lo ve~ {olskih atlasov, med katerimi jih je ve~ina è zaradi razvojnih vidikov podoma~evanja tujih zemljepisnih imen vklju~ena v obravnavo. Pravi razcvet je izdajanje atlasov doìvelo z osamosvojitvijo Slovenije, kar se nadaljuje tudi v zadnjih letih. Atlasom sta dodana {e Veliki splo{ni leksikon (DZS 1997–1998) in Slovenski pravopis (Zalo`ba ZRC SAZU 2001). Prvi zaradi njegovega premi{ljenega jezikoslovnega pristopa in izredno dobre zastopanosti zgodovinskih, {e zlasti klasi~nih zemljepisnih imen, drugi pa predvsem zaradi njegovega neformalnega statusa uradnega dokumenta, na katerega se skoraj brez zadr`kov sklicuje jezikoslovna srenja z lektorji in prevajalci na ~elu. Zajeti so bili naslednji viri: • ATLANT (1869–1877). Slovensko besedilo priredil Matej Cigale. V atlas vezana razli~ica je hranjena v Narodni in univerzitetni knji`nici v Ljubljani. Matica Slovenska. Ljubljana, 16 zemljevidov. • ZEMLJEPISNI ATLAS ZA LJUDSKE [OLE S SLOVENSKIM U^NIM JEZIKOM (1902). V. pl. Haardt. Slovensko besedilo priredil Fran Oroèn. Ed. Hölzel. Dunaj, 14 zemljevidov. 13
Page 1 and 2: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 6 and 7: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 8 and 9: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 64 and 65:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 66 and 67:
Page 68 and 69:
Page 70 and 71:
Page 72 and 73:
Page 74 and 75:
Page 76 and 77:
Page 78 and 79:
Page 80 and 81:
Page 82 and 83:
Page 84 and 85:
Page 86 and 87:
Page 88 and 89:
Page 90 and 91:
Page 92 and 93:
Page 94 and 95:
Page 96 and 97:
Page 98 and 99:
Page 100 and 101:
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Page 110 and 111:
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
Page 116 and 117:
Page 118 and 119:
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
Page 126 and 127:
Page 128 and 129:
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
Page 164 and 165:
Page 166 and 167:
Page 168 and 169:
Page 170 and 171:
Page 172 and 173:
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?