3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
zlasti evropskih rek ter evropskih reliefnih oblik znotraj ozemelj posameznih dr`av. V oklepaju je na vseh
regionalnih zemljevidih izjemoma zapisano tudi ime Skalno gorovje za Rocky Mountains. V oklepajih
so navedeni {e zgodovinska imena naselij, na primer Philippeville za al`irsko mesto Skikda, Fort Lamy
za ~adsko glavno mesto N'Djamena, Stanleyville za Kisangani v Kongu, Sofala za mozambi{ko mesto
Beira, ter alonimske razli~ice imen naselij, na primer francoska razli~ica Alost za flamsko ime belgijskega
mesta Aalst ter inuitski imeni Qaqortoq in Qeqertarsuag za danski imeni Julianehåb in Godhavn
na Grenlandiji. Na Antarktiki je podoma~ena velika ve~ina zapisanih imen. Vse to ka`e tudi na malce
premalo natan~no izvedbo, kar dokazuje {e osamljen zapis v oklepaju Huang Hai na zemljevidih Japonska
in Koreja ter Osrednja Kitajska, ki povsem zunaj sistema sporo~a originalno ime nad njim
zapisanega imena Rumeno morje.
Tipografija je raznovrstna, a preprosta in zato lahko umljiva. Vsi napisi so v ~rni barvi, {rafirane so
le velike ~rke imen dr`av. Napisi so premi{ljeno razporejeni in dobro berljivi. Uporabljajo se vse posebne
latini~ne ~rke, raznovrstna naglasna in diakriti~na znamenja ter opu{~aji. Prvi~ v slovenskih atlasih
so kitajska zemljepisna imena zapisana v pinjinu, japonska pa pre~rkovana po Hepburnovem sistemu.
Opazno je, da se za pre~rkovanje imen iz arabske pisave uporabljata dva razli~na sistema, kar je seveda
odlo~itev uredni{tva izvirne, angle{ke izdaje atlasa. Imena iz cirili~nih pisav niso pre~rkovana skladno
s sodobnimi normami (razlike so opisane `e pri obravnavi Medvedovega Velikega atlasa sveta); mnoga
ruska imena so vsaj minimalno podoma~ena. To velja tudi za Bolgarijo. Ker so imena v Ukrajini {e
vedno zapisana izklju~no v ruski jezikovni razli~ici, mnoga med njimi pa smo prevzeli kot podoma~ene
slovenske oblike (na primer ^ernigov, Harkov, Lvov, Zaporo`je, @itomir), je tudi na obmo~ju te
vzhodnoevropske dr`ave precej podoma~enih imen.
Zanimivo je, da je v tem atlasu {e vedno uporabljena seznamna stava, s katero so zapisana imena
ve~ine prikazanih narodnih parkov in drugih zavarovanih obmo~ij, na primer Death Valley narodni
spomenik, Olympic narodni park in Yellowstone narodni park v Zdru`enih dr`avah Amerike, novozelandski
Fiordland narodni park ter bocvanski Gemsbok narodni park. Ob tem se pojavijo tudi osamljena
pridevni{ka razli~ica Krugerjev narodni park in ve~ kot deset imen tipa Narodni park Serengeti.
Kar precej je tudi alonimskega podvajanja podoma~enih zemljepisnih imen. Naj za primer navedemo
alonimske razli~ice, ki se za~enjajo s ~rko p: Pacifi{ko-antarkti~ni hrbet in Tihooceansko-antarkti~ni
hrbet, Palestina in Sveta de`ela, Pind in Pindsko gorstvo, Planota Ustjurt in Ustjurtska planota, Polotok
Jamal in Jamal, Poprova obala in Malabarska obala, Preliv Foveaux in Foveauxov preliv ter Pu{~ava
Thar in Indijska pu{~ava.
Pomen atlasa ponazarja in nekatera dejstva dodatno osvetljuje kriti~no pero priznanega leksikografa
Draga Bajta (Bajt 1993): »Atlas CZ je danes bolj kot kartografsko pomemben zaradi podatkov in
zemljepisnih informacij v njem; pripravljala ga je namre~ skupina strokovnjakov, predvsem mlaj{ih geografov,
sodelavcev Geografskega in{tituta SAZU-ja, ki je v marsi~em izbolj{ala dotlej{njo terminologijo
in pisavo zemljepisnih imen. … @e sam zalo`nik je v predgovoru ugotovil: »Zapisovanje geografskih
imen na kartah in v atlasih je vedno poglavje zase. Geografi bi radi kolikor mogo~e veliko imen zapisali
v izvirni obliki, slavisti bi najraje vse podoma~ili. Rezultat je skoraj vedno kompromis med obema
skrajnostima.« A mnogokrat ugotovimo, da rezultat sploh ni kompromis med izvirnim in podoma~enim,
saj so se zapisovalci izmaknili deklariranemu na~elu: zapisati v jeziku naroda, ki v kaki dr`avi `ivi: ~e
so to upo{tevali npr. pri Nem~iji, ZDA ali Ju`ni Ameriki, pa niso tam, kjer je bilo treba transliterirati (pre-
~rkovati) nelatini~no pisavo, bodisi cirilico ali azijske pismenke. Tako imamo npr. Rostov-na-Donu, ki ni
ne ruski in ne podoma~en, niti ne v skladu z novim slovenskim pravopisom: preprosto se je vzel iz zraka,
kot re~emo. Pri kitajskih imenih je sestavljalcem atlasa pomagal pinjin, pri indijskih, arabskih ali afri{kih
pa so s~ista šnasedli’ angle{~ini ali franco{~ini, ne da bi se prej sploh spra{evali o prej deklariranem
na~elu (geografi) ali doma~enju (slavisti). Take nedoslednosti so najbolj opazne pri pisanju imen dr`av,
Slika 21: Timesov Atlas sveta pomeni velik korak naprej v slovenski atlasni literaturi. P
70