3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta<br />
Drago Kladnik<br />
2500<br />
2000<br />
{tevilo podoma~enih imen<br />
1500<br />
1000<br />
500<br />
0<br />
Cigale<br />
Oro`en<br />
Bohinec<br />
[kolska knjiga<br />
Medved<br />
Timesov atlas<br />
VAS – 1992, 1996<br />
Moje prvo ~udovito …<br />
[olski atlas – GIAM<br />
Atlas 2000<br />
Dorling<br />
Monde Neuf<br />
U~ila<br />
Priro~ni atlas<br />
[olski atlas – Mladinska<br />
De Agostini 2005<br />
Knauer<br />
Pravopis<br />
Afrika Antarktika Azija Evropa Ju`na Amerika Oceanija Severna Amerika Srednja Amerika<br />
Slika 52: [tevilo podoma~enih tujih zemljepisnih imen po celinah v preu~enih atlasih sveta, Velikem<br />
splo{nem leksikonu in Slovenskem pravopisu.<br />
podoma~ena imena) v posameznih preu~enih virih mo~no razlikuje. Najve~, kar 4178 podoma~enih<br />
tujih zemljepisnih imen je v Cigaletovem Atlantu. Ve~ kot 3000 jih je tudi v [olskem atlasu ([kolska knjiga<br />
1959 in 1964) in Geografskem atlasu sveta za {ole (Tehni{ka zalo`ba Slovenije 2002). Med vire<br />
s precej{njo stopnjo doma~enja spadajo {e Zemljepisni atlas za srednje in njim sorodne {ole (De Agostini<br />
1941), Veliki dru`inski atlas sveta (DZS 1992), Dru`inski atlas sveta (Slovenska knjiga 2001), Atlas<br />
sveta za osnovne in srednje {ole (Mladinska knjiga 2005), Veliki atlas sveta (DZS 2005) in Veliki splo{ni<br />
leksikon (DZS 1997–1998), vsi z ve~ kot 2500 podoma~enimi imeni. Viri z najmanj{im {tevilom podoma-<br />
~enih tujih zemljepisnih imen so zgo{~enka Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta (DZS 1997), <strong>Geografski</strong><br />
atlas za osnovno {olo (DZS 1997) in Slovenski pravopis (Zalo`ba <strong>ZRC</strong> <strong>SAZU</strong> 2001).<br />
[tevilo podoma~enih imen se razlikuje glede na kopenska in morska zemljepisna imena, kamor so<br />
uvr{~ene tudi podmorske reliefne oblike. Te razlike so v prvi vrsti plod razli~ne zasnove atlasov in drugih<br />
preu~enih virov.<br />
Primerjave med kopenskimi toponimi po celinah so razvidne s slike 52. Opazno je, da je dale~ najve~ja<br />
stopnja doma~enja na posamezni celini pri evropskih imenih v Cigaletovem Atlantu (kar<br />
2281 podoma~enih imen). V mlja{ih virih se {tevilo podoma~enih imen v Evropi ve~ kot prepolovi in je<br />
v nekaterih (Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta, <strong>Geografski</strong> atlas za osnovne {ole, Veliki {olski atlas<br />
zalo`be U~ila in Priro~ni atlas sveta) manj{e od 500. Evropa je sprva krepko preka{ala Azijo, po 2. svetovno<br />
vojni se je {tevilo podoma~enih imen s teh dveh celin izena~ilo ali pa je pri{la v ospredje Azija,<br />
v najnovej{ih atlasih pa se je zaradi zmanj{evanja {tevila eksonimov Evropa znova zna{la v ospredju.<br />
Precej bolj ustaljeno mesto in {tevilo podoma~enih imen ima Afrika, ki se le v Zemljepisnem atlasu<br />
za srednje in njim sorodne {ole (De Agostini 1941) skoraj povsem pribli`a Aziji. Zanimivo je, da je v Geografskem<br />
atlasu sveta za osnovno in srednje {ole (Tehni{ka zalo`ba Slovenije 2002) {tevilo podoma~enih<br />
156