27.11.2014 Views

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta<br />

Drago Kladnik<br />

2500<br />

2000<br />

{tevilo podoma~enih imen<br />

1500<br />

1000<br />

500<br />

0<br />

Cigale<br />

Oro`en<br />

Bohinec<br />

[kolska knjiga<br />

Medved<br />

Timesov atlas<br />

VAS – 1992, 1996<br />

Moje prvo ~udovito …<br />

[olski atlas – GIAM<br />

Atlas 2000<br />

Dorling<br />

Monde Neuf<br />

U~ila<br />

Priro~ni atlas<br />

[olski atlas – Mladinska<br />

De Agostini 2005<br />

Knauer<br />

Pravopis<br />

Afrika Antarktika Azija Evropa Ju`na Amerika Oceanija Severna Amerika Srednja Amerika<br />

Slika 52: [tevilo podoma~enih tujih zemljepisnih imen po celinah v preu~enih atlasih sveta, Velikem<br />

splo{nem leksikonu in Slovenskem pravopisu.<br />

podoma~ena imena) v posameznih preu~enih virih mo~no razlikuje. Najve~, kar 4178 podoma~enih<br />

tujih zemljepisnih imen je v Cigaletovem Atlantu. Ve~ kot 3000 jih je tudi v [olskem atlasu ([kolska knjiga<br />

1959 in 1964) in Geografskem atlasu sveta za {ole (Tehni{ka zalo`ba Slovenije 2002). Med vire<br />

s precej{njo stopnjo doma~enja spadajo {e Zemljepisni atlas za srednje in njim sorodne {ole (De Agostini<br />

1941), Veliki dru`inski atlas sveta (DZS 1992), Dru`inski atlas sveta (Slovenska knjiga 2001), Atlas<br />

sveta za osnovne in srednje {ole (Mladinska knjiga 2005), Veliki atlas sveta (DZS 2005) in Veliki splo{ni<br />

leksikon (DZS 1997–1998), vsi z ve~ kot 2500 podoma~enimi imeni. Viri z najmanj{im {tevilom podoma-<br />

~enih tujih zemljepisnih imen so zgo{~enka Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta (DZS 1997), <strong>Geografski</strong><br />

atlas za osnovno {olo (DZS 1997) in Slovenski pravopis (Zalo`ba <strong>ZRC</strong> <strong>SAZU</strong> 2001).<br />

[tevilo podoma~enih imen se razlikuje glede na kopenska in morska zemljepisna imena, kamor so<br />

uvr{~ene tudi podmorske reliefne oblike. Te razlike so v prvi vrsti plod razli~ne zasnove atlasov in drugih<br />

preu~enih virov.<br />

Primerjave med kopenskimi toponimi po celinah so razvidne s slike 52. Opazno je, da je dale~ najve~ja<br />

stopnja doma~enja na posamezni celini pri evropskih imenih v Cigaletovem Atlantu (kar<br />

2281 podoma~enih imen). V mlja{ih virih se {tevilo podoma~enih imen v Evropi ve~ kot prepolovi in je<br />

v nekaterih (Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta, <strong>Geografski</strong> atlas za osnovne {ole, Veliki {olski atlas<br />

zalo`be U~ila in Priro~ni atlas sveta) manj{e od 500. Evropa je sprva krepko preka{ala Azijo, po 2. svetovno<br />

vojni se je {tevilo podoma~enih imen s teh dveh celin izena~ilo ali pa je pri{la v ospredje Azija,<br />

v najnovej{ih atlasih pa se je zaradi zmanj{evanja {tevila eksonimov Evropa znova zna{la v ospredju.<br />

Precej bolj ustaljeno mesto in {tevilo podoma~enih imen ima Afrika, ki se le v Zemljepisnem atlasu<br />

za srednje in njim sorodne {ole (De Agostini 1941) skoraj povsem pribli`a Aziji. Zanimivo je, da je v Geografskem<br />

atlasu sveta za osnovno in srednje {ole (Tehni{ka zalo`ba Slovenije 2002) {tevilo podoma~enih<br />

156

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!