3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14<br />
• VELIKI ATLAS SVETA (2005). Prenovljena izdaja. Prevod in priredba Atlante della Terra. Istituto<br />
Geografico De Agostini. Prevod in priredba Mauro Hrvatin, Drago Kladnik in Drago Perko. Priredba<br />
zemljepisnih imen Drago Kladnik. DZS. Ljubljana, 260 str.<br />
• VELIKI SPLO[NI LEKSIKON (1997–1998). Prevod in priredba Der Knaur – Universallexikon in<br />
15 Bänden. VS Verlagshaus Stuttgart GmbH & Co. Uredila Marija Javornik. Redakcija zemljepisnih<br />
imen Nada Colnar, Polona Kostanjevec in Ana Stare{ini~. DZS. Ljubljana, 5005 str.<br />
• SLOVENSKI PRAVOPIS (2001). Redakcija zemljepisnih imen v slovarskem delu Alenka Glo`an~ev.<br />
Slovenska akademija znanosti in umetnosti in In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a <strong>ZRC</strong> <strong>SAZU</strong>.<br />
Zalo`ba <strong>ZRC</strong> <strong>SAZU</strong>. Ljubljana, 1805 str.<br />
Zaradi zelo podobnih, med seboj te`ko lo~ljivih naslovov uporabljenih virov, so za njih v grafikonih<br />
in na zemljevidih uporabljena delovna imena (preglednica 1). Ta naj bi glede na prireditelje njihovih imen,<br />
zalo`nika, namen ali dejanski naslov zagotovila zadostno prepoznavnost posameznih virov.<br />
Preglednica 1: Delovna poimenovanja preu~enih virov v naslovih slik (zemljevidov in grafikonov) ter<br />
v legendah grafikonov in opisih vsebine njihove osi x.<br />
preu~eni vir leto izida delovni naslov pri navedbi poimenovanje<br />
vsebine slike (zemljevida v legendi grafikona<br />
ali grafikona)<br />
ali pri opisu osi x<br />
Atlant 1869–1877 Cigaletov Atlant Cigale<br />
Zemljepisni atlas za ljudske {ole 1902 Oro`nov {olski atlas Oro`en<br />
Zemljepisni atlas za srednje in njim sorodne {ole 1941 De Agostinijev {olski atlas Bohinec<br />
[olski atlas 1959 in 1964 Bohin~ev {olski atlas [kolska knjiga<br />
Veliki atlas sveta 1972 Medvedov atlas Medved<br />
Atlas sveta 1991 Timesov atlas Timesov atlas<br />
Veliki dru`inski atlas sveta 1992 in 1996 Veliki dru`inski atlas sveta VAS – 1992, 1996<br />
Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta 1997 Moje prvo ~udovito Moje prvo ~udovito …<br />
raziskovanje sveta<br />
<strong>Geografski</strong> atlas za osnovno {olo 1998 [olski atlas DZS [olski atlas – GIAM<br />
Atlas sveta 2000 1997 Atlas sveta 2000 Atlas 2000<br />
Dru`inski atlas sveta 2001 atlas Slovenske knjige Dorling<br />
<strong>Geografski</strong> atlas sveta za {ole 2002 Monde Neufov {olski atlas Monde Neuf<br />
Veliki {olski atlas 2003 {olski atlas U~il U~ila<br />
Priro~ni atlas sveta 2003 Priro~ni atlas sveta Priro~ni atlas<br />
Atlas sveta za osnovne in srednje {ole 2005 {olski atlas Mladinske knjige [olski atlas – Mladinska<br />
Veliki atlas sveta 2005 De Agostinijev atlas sveta De Agostini 2005<br />
Veliki splo{ni leksikon 1997–1998 Veliki splo{ni leksikon Knauer<br />
Slovenski pravopis 2001 Slovenski pravopis Pravopis<br />
V vsakdanjem raziskovalnem delu so vse bolj prisotni ra~unalni{ki ali elektronski viri. Razne na medmre`ju<br />
dostopne datoteke z zemljepisnimi imeni so bile uporabljene zlasti za kontrolo podatkov iz pisnih<br />
virov. Poudariti velja, da se elektronski viri izredno hitro mno`ijo in, ~eprav je pri njihovi rabi vselej potrebna<br />
dolo~ena kriti~na razdalja, se z vklju~evanjem novih in novih avtorjev ter zaradi dodatnega preverjanja,<br />
hitro izbolj{uje tudi njihova kakovost. Problem, kako priti do ustreznih podatkov, je vse bolj postranski.<br />
V ospredje namre~ stopa te`ava, kako zadovoljivo obvladovati ~edalje ve~jo koli~ino in vse bolj raznoliko<br />
vsebino razpolo`ljivih podatkov. Zaenkrat je glavnina gradiva dostopna v angle{kem jeziku, vendar<br />
se v zadnjem ~asu zelo hitro mno`ijo zapisi in prevodi v drugih jezikih, postopoma tudi v sloven{~ini.<br />
Glavni vir z mnogojezi~nimi predstavitvami postaja spletna enciklopedija Wikipedia, ki jo pri nas malce<br />
nerodno, le polovi~arsko doma~imo v Wikipedija. Njeni podatki sicer niso povsem zanesljivi, a uredni{tva<br />
15