27.11.2014 Views

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14<br />

• VELIKI ATLAS SVETA (2005). Prenovljena izdaja. Prevod in priredba Atlante della Terra. Istituto<br />

Geografico De Agostini. Prevod in priredba Mauro Hrvatin, Drago Kladnik in Drago Perko. Priredba<br />

zemljepisnih imen Drago Kladnik. DZS. Ljubljana, 260 str.<br />

• VELIKI SPLO[NI LEKSIKON (1997–1998). Prevod in priredba Der Knaur – Universallexikon in<br />

15 Bänden. VS Verlagshaus Stuttgart GmbH & Co. Uredila Marija Javornik. Redakcija zemljepisnih<br />

imen Nada Colnar, Polona Kostanjevec in Ana Stare{ini~. DZS. Ljubljana, 5005 str.<br />

• SLOVENSKI PRAVOPIS (2001). Redakcija zemljepisnih imen v slovarskem delu Alenka Glo`an~ev.<br />

Slovenska akademija znanosti in umetnosti in In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a <strong>ZRC</strong> <strong>SAZU</strong>.<br />

Zalo`ba <strong>ZRC</strong> <strong>SAZU</strong>. Ljubljana, 1805 str.<br />

Zaradi zelo podobnih, med seboj te`ko lo~ljivih naslovov uporabljenih virov, so za njih v grafikonih<br />

in na zemljevidih uporabljena delovna imena (preglednica 1). Ta naj bi glede na prireditelje njihovih imen,<br />

zalo`nika, namen ali dejanski naslov zagotovila zadostno prepoznavnost posameznih virov.<br />

Preglednica 1: Delovna poimenovanja preu~enih virov v naslovih slik (zemljevidov in grafikonov) ter<br />

v legendah grafikonov in opisih vsebine njihove osi x.<br />

preu~eni vir leto izida delovni naslov pri navedbi poimenovanje<br />

vsebine slike (zemljevida v legendi grafikona<br />

ali grafikona)<br />

ali pri opisu osi x<br />

Atlant 1869–1877 Cigaletov Atlant Cigale<br />

Zemljepisni atlas za ljudske {ole 1902 Oro`nov {olski atlas Oro`en<br />

Zemljepisni atlas za srednje in njim sorodne {ole 1941 De Agostinijev {olski atlas Bohinec<br />

[olski atlas 1959 in 1964 Bohin~ev {olski atlas [kolska knjiga<br />

Veliki atlas sveta 1972 Medvedov atlas Medved<br />

Atlas sveta 1991 Timesov atlas Timesov atlas<br />

Veliki dru`inski atlas sveta 1992 in 1996 Veliki dru`inski atlas sveta VAS – 1992, 1996<br />

Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta 1997 Moje prvo ~udovito Moje prvo ~udovito …<br />

raziskovanje sveta<br />

<strong>Geografski</strong> atlas za osnovno {olo 1998 [olski atlas DZS [olski atlas – GIAM<br />

Atlas sveta 2000 1997 Atlas sveta 2000 Atlas 2000<br />

Dru`inski atlas sveta 2001 atlas Slovenske knjige Dorling<br />

<strong>Geografski</strong> atlas sveta za {ole 2002 Monde Neufov {olski atlas Monde Neuf<br />

Veliki {olski atlas 2003 {olski atlas U~il U~ila<br />

Priro~ni atlas sveta 2003 Priro~ni atlas sveta Priro~ni atlas<br />

Atlas sveta za osnovne in srednje {ole 2005 {olski atlas Mladinske knjige [olski atlas – Mladinska<br />

Veliki atlas sveta 2005 De Agostinijev atlas sveta De Agostini 2005<br />

Veliki splo{ni leksikon 1997–1998 Veliki splo{ni leksikon Knauer<br />

Slovenski pravopis 2001 Slovenski pravopis Pravopis<br />

V vsakdanjem raziskovalnem delu so vse bolj prisotni ra~unalni{ki ali elektronski viri. Razne na medmre`ju<br />

dostopne datoteke z zemljepisnimi imeni so bile uporabljene zlasti za kontrolo podatkov iz pisnih<br />

virov. Poudariti velja, da se elektronski viri izredno hitro mno`ijo in, ~eprav je pri njihovi rabi vselej potrebna<br />

dolo~ena kriti~na razdalja, se z vklju~evanjem novih in novih avtorjev ter zaradi dodatnega preverjanja,<br />

hitro izbolj{uje tudi njihova kakovost. Problem, kako priti do ustreznih podatkov, je vse bolj postranski.<br />

V ospredje namre~ stopa te`ava, kako zadovoljivo obvladovati ~edalje ve~jo koli~ino in vse bolj raznoliko<br />

vsebino razpolo`ljivih podatkov. Zaenkrat je glavnina gradiva dostopna v angle{kem jeziku, vendar<br />

se v zadnjem ~asu zelo hitro mno`ijo zapisi in prevodi v drugih jezikih, postopoma tudi v sloven{~ini.<br />

Glavni vir z mnogojezi~nimi predstavitvami postaja spletna enciklopedija Wikipedia, ki jo pri nas malce<br />

nerodno, le polovi~arsko doma~imo v Wikipedija. Njeni podatki sicer niso povsem zanesljivi, a uredni{tva<br />

15

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!