3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
• Avstrijsko-Ogerska (Goro in vodopisni zemljevid) v merilu 1 : 5.000.000 z izsekom Kotorski zaliv v merilu
1 : 1.000.000;
• Avstrijsko-Ogerska v merilu 1 : 5.000.000;
• Srednja in ju`na Evropa v merilu 1 : 12.000.000;
• Evropa v merilu 1 : 22.000.000;
• Azija (Politi~ni pregled) v merilu 1 : 50.000.000 z izsekom Korea in Japan v merilu 1 : 25.000.000;
• Afrika (Politi~ni pregled) v merilu 1 : 50.000.000 z izsekoma Nilovo deltasto ustje in Gorenji Egipet
v merilu 1 : 10.000.000 ter Gorenja-Guinea v merilu 1 : 25.000.000;
• Amerika (Politi~ni pregled) v merilu 1 : 50.000.000 z izsekom Mejikansko vi{avje v merilu 1 : 5.000.000;
• Avstralija ino Polinezija v merilu 1 : 50.000.000;
• Polute z Zahodno in Vzhodno poluto v merilu 1 : 140.000.000, Severno in Ju`no poluto v merilu
1 : 230.000.000 ter azimutnim zemljevidom Severne polarne de`ele v merilu 1 : 130.000.000.
Na obeh naravnogeografskih zemljevidih v rjavkasto-zelenkastih barvnih odtenkih so naselja zapisana
le s za~etnimi ~rkami, poudarek pa je na navajanju imen pokrajin, reliefnih oblik in hidronimov.
Na naravnogeografskih zemljevidih so imena vodnih pojavov izpisana z modrimi ~rkami, kar pove~uje
njihovo sporo~ilnost. Na politi~nih zemljevidih barvni odtenki ponazarjajo politi~no ~lenitev na dr`ave
in upravne enote. Vodna imena so tako kot drugi poimenovani pojavi in objekti izpisana s ~rnimi ~rkami.
Sicer pa je v celotnem atlasu za razli~ne pomenske tipe imen uporabljena enotna tipografija.
Na politi~nih zemljevidih so imena naselij izpisana v celoti, ob njih je poudarek na navajanju imen
politi~nih tvorb. Vsa imena so zapisana le enojezi~no, tako da je za ugotavljanje njihove morebitne podoma~enosti
treba poznati njihove sodobne originalne zapise. Eno od redkih v oklepaju zapisanih imen
je Petrograd pod Sankt Peterburg, kar naj bi pomenilo, da sta imeni alonima. V oklepaju so zapisani
tudi nem{ki eksonimi Posen, Thorn, Hermannstadt in Kronstadt za sicer podoma~ena imena poljskih
mest Poznanj (originalno Poznań) in Torun (originalno Toruń) ter romunskih mest Sibinj (originalno Sibiu)
in Bra{evo (originalno Braşov). V oklepaju so {e imena brazilskih mest Belem, Fortaleza in Recife, ki
so zdaj uradna imena mest, neko~ imenovanih Pará, Ceará in Pernambuco, zdaj imen brazilskih zveznih
dr`av. Izgleda, da so proti koncu 19. stoletja ta mesta zamenjala imena, po 2. svetovni vojni pa so
se znova vrnila k izvornim imenskim oblikam.
Ker je atlas namenjen {olski rabi, gostota imen na zemljevidih ni posebno velika, zato so pokrajinska
imena lahko zapisana z razmeroma velikimi in razpotegnjenimi ~rkami. Atlas nima imenskega kazala,
zato {tevila v njem zapisanih zemljepisnih imen ni mogo~e natan~no dolo~iti. Vendar je o~itno, da ob
veliki stopnji doma~enja {tevilo vseh razli~nih imen ne presega vrednosti 5000.
Nekdanji profesor metodike pri pouku geografije na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze
v Ljubljani Jakob Medved ugotavlja, da so v podoma~eni obliki zapisana v glavnem vsa zemljepisna
imena, ki jih prevajajo tudi Nemci, medtem ko je ve~ina drugih zemljepisnih imen praviloma zapisana
v izvirni obliki. Navaja, da je bil Oro`en pri podoma~evanju zalivov, morij, polotokov in otokov izredno
dosleden, ne glede na razli~na jezikovna obmo~ja. Precej druga~ne kriterije naj bi uporabljal pri krajevnih
imenih, saj sprejema vrsto nem{kih imen, na primer Lissabon, Turin, ali pa jih posku{a podoma~iti,
na primer Napulj (opomba avtorja: v resnici je Napolj), Milan. Pri pisavi angle{kih, francoskih in {panskih
imen naj bi v celoti obdr`al nem{ke kriterije, razen redkih izjem, na primer Novi Jork. Vsa slovanska
imena naj bi bila zapisana v podoma~eni obliki. Ob tem je zapisal {e naslednje (Medved 1969b, 15):
»Z Zemljepisnim atlasom za ljudske {ole s slovenskim u~nim jezikom je Oro`en dosegel velik napredek,
zlasti v metodi~nem pogledu, ki ga vse do danes {e nismo presegli. Pri pisavi tujih zemljepisnih
imen je obdr`al enaka na~ela. Dosledno sloveni nem{ka in slovanska geografska imena, medtem ko
francoska, angle{ka, portugalska, {panska in nekatera mad`arska imena pi{e v izvirni obliki.«
Slika 9: Naravnogeografski zemljevid Avstro-Ogrske ima podoma~eno ve~ino pokrajinskih in precej
vodnih imen, imena naselij pa so z izjemo obeh prestolnic zapisana le kraticami. P
42