27.11.2014 Views

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta<br />

Drago Kladnik<br />

• Avstrijsko-Ogerska (Goro in vodopisni zemljevid) v merilu 1 : 5.000.000 z izsekom Kotorski zaliv v merilu<br />

1 : 1.000.000;<br />

• Avstrijsko-Ogerska v merilu 1 : 5.000.000;<br />

• Srednja in ju`na Evropa v merilu 1 : 12.000.000;<br />

• Evropa v merilu 1 : 22.000.000;<br />

• Azija (Politi~ni pregled) v merilu 1 : 50.000.000 z izsekom Korea in Japan v merilu 1 : 25.000.000;<br />

• Afrika (Politi~ni pregled) v merilu 1 : 50.000.000 z izsekoma Nilovo deltasto ustje in Gorenji Egipet<br />

v merilu 1 : 10.000.000 ter Gorenja-Guinea v merilu 1 : 25.000.000;<br />

• Amerika (Politi~ni pregled) v merilu 1 : 50.000.000 z izsekom Mejikansko vi{avje v merilu 1 : 5.000.000;<br />

• Avstralija ino Polinezija v merilu 1 : 50.000.000;<br />

• Polute z Zahodno in Vzhodno poluto v merilu 1 : 140.000.000, Severno in Ju`no poluto v merilu<br />

1 : 230.000.000 ter azimutnim zemljevidom Severne polarne de`ele v merilu 1 : 130.000.000.<br />

Na obeh naravnogeografskih zemljevidih v rjavkasto-zelenkastih barvnih odtenkih so naselja zapisana<br />

le s za~etnimi ~rkami, poudarek pa je na navajanju imen pokrajin, reliefnih oblik in hidronimov.<br />

Na naravnogeografskih zemljevidih so imena vodnih pojavov izpisana z modrimi ~rkami, kar pove~uje<br />

njihovo sporo~ilnost. Na politi~nih zemljevidih barvni odtenki ponazarjajo politi~no ~lenitev na dr`ave<br />

in upravne enote. Vodna imena so tako kot drugi poimenovani pojavi in objekti izpisana s ~rnimi ~rkami.<br />

Sicer pa je v celotnem atlasu za razli~ne pomenske tipe imen uporabljena enotna tipografija.<br />

Na politi~nih zemljevidih so imena naselij izpisana v celoti, ob njih je poudarek na navajanju imen<br />

politi~nih tvorb. Vsa imena so zapisana le enojezi~no, tako da je za ugotavljanje njihove morebitne podoma~enosti<br />

treba poznati njihove sodobne originalne zapise. Eno od redkih v oklepaju zapisanih imen<br />

je Petrograd pod Sankt Peterburg, kar naj bi pomenilo, da sta imeni alonima. V oklepaju so zapisani<br />

tudi nem{ki eksonimi Posen, Thorn, Hermannstadt in Kronstadt za sicer podoma~ena imena poljskih<br />

mest Poznanj (originalno Poznań) in Torun (originalno Toruń) ter romunskih mest Sibinj (originalno Sibiu)<br />

in Bra{evo (originalno Braşov). V oklepaju so {e imena brazilskih mest Belem, Fortaleza in Recife, ki<br />

so zdaj uradna imena mest, neko~ imenovanih Pará, Ceará in Pernambuco, zdaj imen brazilskih zveznih<br />

dr`av. Izgleda, da so proti koncu 19. stoletja ta mesta zamenjala imena, po 2. svetovni vojni pa so<br />

se znova vrnila k izvornim imenskim oblikam.<br />

Ker je atlas namenjen {olski rabi, gostota imen na zemljevidih ni posebno velika, zato so pokrajinska<br />

imena lahko zapisana z razmeroma velikimi in razpotegnjenimi ~rkami. Atlas nima imenskega kazala,<br />

zato {tevila v njem zapisanih zemljepisnih imen ni mogo~e natan~no dolo~iti. Vendar je o~itno, da ob<br />

veliki stopnji doma~enja {tevilo vseh razli~nih imen ne presega vrednosti 5000.<br />

Nekdanji profesor metodike pri pouku geografije na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze<br />

v Ljubljani Jakob Medved ugotavlja, da so v podoma~eni obliki zapisana v glavnem vsa zemljepisna<br />

imena, ki jih prevajajo tudi Nemci, medtem ko je ve~ina drugih zemljepisnih imen praviloma zapisana<br />

v izvirni obliki. Navaja, da je bil Oro`en pri podoma~evanju zalivov, morij, polotokov in otokov izredno<br />

dosleden, ne glede na razli~na jezikovna obmo~ja. Precej druga~ne kriterije naj bi uporabljal pri krajevnih<br />

imenih, saj sprejema vrsto nem{kih imen, na primer Lissabon, Turin, ali pa jih posku{a podoma~iti,<br />

na primer Napulj (opomba avtorja: v resnici je Napolj), Milan. Pri pisavi angle{kih, francoskih in {panskih<br />

imen naj bi v celoti obdr`al nem{ke kriterije, razen redkih izjem, na primer Novi Jork. Vsa slovanska<br />

imena naj bi bila zapisana v podoma~eni obliki. Ob tem je zapisal {e naslednje (Medved 1969b, 15):<br />

»Z Zemljepisnim atlasom za ljudske {ole s slovenskim u~nim jezikom je Oro`en dosegel velik napredek,<br />

zlasti v metodi~nem pogledu, ki ga vse do danes {e nismo presegli. Pri pisavi tujih zemljepisnih<br />

imen je obdr`al enaka na~ela. Dosledno sloveni nem{ka in slovanska geografska imena, medtem ko<br />

francoska, angle{ka, portugalska, {panska in nekatera mad`arska imena pi{e v izvirni obliki.«<br />

Slika 9: Naravnogeografski zemljevid Avstro-Ogrske ima podoma~eno ve~ino pokrajinskih in precej<br />

vodnih imen, imena naselij pa so z izjemo obeh prestolnic zapisana le kraticami. P<br />

42

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!