3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14
Obse`na je tudi pomenska skupina oto{ka reliefna oblika. Njen glavni sestavni del so imena posameznih
otokov (na primer Celebes, Rooseveltov otok, Hudi~ev otok, Sveti Kri{tof, Ognjena zemlja) in
oto~ij (na primer Mariansko oto~je, Kerguelenovi otoki, Bismarckov arhipelag, Azori, Adamov most).
V grobem je zaznati razlo~ek med poimenovanjem oto~ij in otokov. Pri oto~jih gre za oto{ke skupine
z velikim {tevilom majhnih otokov, pogosto z atoli, zna~ilnimi za obmo~ja tropskih morij (na primer Ekvatorsko
oto~je, Maldivi). V primeru otokov gre praviloma za oto{ke skupine z manj{im {tevilom ve~jih
otokov (na primer Kanarski otoki, Falklandski otoki, Havaji). Ob~noimenska sestavina otoki se uporablja
tudi za ozna~evanje starej{ih oblik imen oto~ij (na primer Lagunski otoki, Nizki otoki) in tudi za poimenovanje
dr`av (na primer Marshallovi otoki, Salomonovi otoki, Zelenortski otoki). ^e se na primer uporabi
poimenovanje Marshallovo oto~je, se misli na oto{ko skupino kot naravni pojav, ~e pa se uporabi zapis
Marshallovi otoki, se misli na oto{ko skupino kot upravnopoliti~no enoto. V podrobnem pri poimenovanju
oto{kih skupin sre~amo {e ob~na imena arhipelag (na primer Kanadski arhipelag), atol (na primer
Johnstonov atol), oto{ka skupina (na primer oto{ka skupina Cosmoledo, skupina Aldabra), ~er (na primer
^eri svetega Petra in Pavla) in koralni greben (na primer Veliki koralni greben, greben Swallow).
V pomensko skupino obalna reliefna oblika so uvr{~ena imena polotokov (na primer Apeninski
polotok, Krim, Kam~atka, polotok York), rtov (na primer Rt dobrega upanja, Zeleni rt), obal (na primer
Obala popra, Zahodna riviera, Obala Jurija V.; slednja ima tudi zna~aj pokrajine), zemeljskih o`in (na
primer Panamska zemeljska o`ina, medmorje Kra) in pe{~enih nasipov oziroma tako imenovanih zemeljskih
kos (na primer Kurska kosa, Arabatska kosa). Sem so uvr{~ene tudi re~ne delte (na primer Donavina
delta, Gangesova delta, Delta Orinoka).
Naravna pokrajina je od celine manj{i naravnogeografsko ozemeljsko zaokro`en del Zemljinega
povr{ja, ki ga je ~lovek s svojim delovanjem nebistveno ali le malo spremenil. Pri opredelitvi posamezne
naravne prvine praviloma niso izpostavljene, ampak se lahko prepletajo z drugimi zna~ilnostmi. Zna~ilni
primeri so Byrdova de`ela na Antarktiki, Caprivijev pas na severovzhodu Namibije, Pribaltik v ju`nem
zaledju Baltskega morja, Daljni vzhod v Rusiji, Frizija na severozahodu Nem~ije in severu Nizozemske,
Indijska podcelina na jugu Azije (ta ima obenem pridih zgodovinske upravne enote), Novi svet,
ki je v bistvu zmes novoodkritih celin Severne in Ju`ne Amerike, Mezeta in Hrva{ko Zagorje, ki imata
kot planotast oziroma gri~evnat svet `e tudi zna~aj oronimov, Piemont, ki je tudi upravna enota,
Atika, ki je ob naravni pokrajini in upravni enoti {e zgodovinska pokrajina; slednje velja tudi za Mazurijo.
Poseben primer pokrajine je Masajska stepa, ki jo zaradi zna~ilnega videza uvr{~amo tudi
k pejsa`no pomembnim enotam. [e najbolj tipi~ne naravne pokrajine so pu{~ave (na primer Sahara,
Gobi, Kizilkum, Atakama, Velika arabska pu{~ava) in stepe (na primer Barabinska stepa, Kulundinska
stepa).
Zgodovinska pokrajina je tista pokrajinska enota, ki je bila v zgodovinskem razvoju posebno pomembna,
a ni imela zna~aja dr`avne tvorbe ali upravne enote. Tipi~ni primeri so Abesinija na ozemlju zdaj{nje
Etiopije, Etrurija kot del osr~ja Apeninskega polotoka in zibelka Etru{~anov, Bitinija in Lidija v Mali Aziji
kot pomembni postojanki anti~ne gr{ke civilizacije, Kastilija kot osr~je zdaj{nje [panije in Nova Granada
kot {panska kolonialna posest na ozemlju zdaj{nje Kolumbije. Zna~aj zgodovinskih in hkrati tudi naravnih
pokrajin imajo tudi francoske pokrajine, na primer Burgundija, Normandija, Provansa. Mlaj{e zgodovinske
pokrajine imajo zaradi svojskega vpliva na etni~ne zna~ilnosti prebivalstva obenem zna~aj kulturnih pokrajin.
Oaze (na primer oaza Kharga in oaza Siwa) so uvr{~ene v malo{tevil~no pomensko skupino pejsa`,
pri ~emer imajo nekatere tudi pokrajinske zna~ilnosti, druge pa ob tem tudi zna~aj naselij.
Posebno pomensko skupino sestavljajo upravne enote razli~nih ravni. Kar pogosto imajo tudi zna-
~aj pokrajin, kar je, v kolikor ni upravni zna~aj povsem prevladujo~, zabele`eno z navedbo obeh pomenskih
zvrsti. Med upravne enote spadajo zvezne dr`ave (na primer Severna Dakota, Mahara{tra, Zahodna
Avstralija), zvezne de`ele (na primer Bavarska, Spodnja Sa{ka, Toskana), republike (na primer Ingu{ija,
Kabardino-Balkarska republika, Ju`na Osetija, Republika Srbska), avtonomna obmo~ja (na primer
Burjatsko avtonomno okro`je), departmaji (na primer Visoka Savoja), ~ezmorska ozemlja oziroma kolonije
(na primer Britanski Devi{ki otoki, Reunion, Francoska Gvajana), administrativna obmo~ja (na primer ^ilsko
21