3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
Ardene Gorovje, Ardenske gore in Ardenski gozd, za [rilanko oziroma Cejlon zapisa Ceilon (Selan ali
Sinhala Diva) in Ceylon, za Tokio Jeddo in Jedo, za Michigansko jezero Michigansko Jezero in Mi~igansko
jezero ter za Moldavijo Moldavija, Moldova (Multanija) in Moldavska. Morda {e najbolj zna~ilen
je zapis imena Haiti, ki se v Atlantu pojavi trikrat, vsaki~ druga~e: Haiti, Hajti in Hajty.
^eprav nekatera takratna zemljepisna imena v sodobnosti zvenijo nenavadno ali celo sme{no, je
Cigale opravil izjemno delo, saj je {tevilna tuja imena s prevodi in podoma~itvijo prvi~ sistemati~no vpeljal
v slovenski jezik. Nikakor ni mogo~e spregledati njegovega kriti~nega pristopa, saj je v Atlantu nakazal
nekatere izredno dobre re{itve, ki so bile pozneje zlasti pod vplivom rusifikacije in srbohrva{~ine izmali~ene.
Tako je na primer za nekatere pokrajine na Antarktiki in Arktiki, pa tudi na obmo~ju Avstralije
uporabil slovenski ob~noimenski izraz de`ela (na primer Wilkezova de`ela na Antarktiki, Washingtonova
de`ela na Grenlandiji, Van Diemenova de`ela ali Tasmanija v Avstraliji), ki smo ga v atlasih do
pred kratkim po srbohrva{kem vzoru zapisovali kot zemlja; v nekaterih delih ta oblika {e vedno vztraja.
3.2 ZEMLJEPISNI ATLAS ZA LJUDSKE [OLE
Kar nekaj ~asa je minilo do izida naslednjega atlasa sveta v slovenskem jeziku (Rutar, Oro`en 1899).
Redakcije imen v Haardtovem atlasu, ki je iz{el leta 1883, se je najprej lotil primorski geograf in zgodovinar
Simon Rutar, vendar zaradi foneti~nega zapisa zemljepisnih imen pristojno ministrstvo njegovega
dela iz leta 1896 ni odobrilo. Ker Rutar o~itanega ni `elel popraviti, je atlas ~ez nekaj let iz{el v dodatni
predelavi Frana Oro`na (Rutar, Oro`en 1999). V dveh ponatisih atlasa (Oro`en 1902; Oro`en 1909),
namenjenega ljudskim {olam s slovenskim jezikom na Koro{kem in [tajerskem, je Oro`en {e bolj jasno
izoblikoval kriterije za pisavo tujih zemljepisnih imen. Zalo`nik je bila zalo`ba Ed. Hölzel z Dunaja. Ed.
je okraj{ava za Eduard, kot je bilo ime moravskemu zalo`niku iz takratnega Olmütza, zdaj{nega Olomouca,
ki je leta 1861 te`i{~e svojega delovanja prenesel na Dunaj, kjer je ustanovil geografski in{titut
in zalo`bo (medmre`je 21).
Fran Oro`en (1853–1912) je bil zgodovinar in geograf. Poleg atlasa je pripravil {e nekaj stenskih
zemljevidov, njegovo najpomembnej{e zgodovinsko delo pa je Vojvodina Kranjska (I.–II., 1901/02). Bil
je tudi prvi na~elnik osrednjega odbora Slovenskega planinskega dru{tva in prvi predsednik dru{tva
slovenskih profesorjev (Veliki splo{ni leksikon 1997–1998, 3059).
Atlas majhnega formata (25,5 krat 16 cm) sestavlja 14 barvnih zemljevidov, natisnjenih v litografski
tehniki. Zemljevidi so vsebinsko razvr{~eni od znotraj navzven, torej od doma~e pokrajine k bli`njim
in nazadnje oddaljenim tujim de`elam.
Na za~etku atlasa je kraj{i uvod, v katerem prireditelj razlo`i temeljne kartografske pojme. Posebno
pozornost namenja ponazarjanju reliefa ali pridviga, kot ga tudi imenuje, s ~rtkami, s katerimi je
ponazorjena izoblikovanost povr{ja na zemljevidih. Prvi zemljevid z vrsto primerov ponazarja temeljne
pojme za razumevanje zemljevidov. V uvodu je dodan tudi kraj{i opis Ljubljanskega barja, ki je prikazano
na drugem zemljevidu s tremi izseki s skupnim naslovom Okolice Ljubljane, Gorice in Trsta v merilu
1 : 200.000. Z vidika podoma~enih tujih zemljepisnih imen sta zaradi podrobnosti pomembna izseka
okolice Gorice in Trsta; na obeh so zapisana izklju~no slovenska imena. Le v posameznih primerih so
za slovenskimi imeni z manj krepkimi ~rkami v oklepajih napisana imena v tujem jeziku: Trieste za Trst,
Muggia za Milje, Barcola za Barkovlje, Grignano za Grljan in Servola za [~edna.
V nadaljevanju Oro`novega {olskega atlasa se zvrstijo {e naslednji zemljevidi:
• Kranjsko in Primorsko (Trst, Gorica-Gradi{~e in Istra) (Goro in vodopisni zemljevid) v merilu 1 : 1.000.000;
• Kranjsko in Primorsko (Trst, Gorica-Gradi{~e in Istra) v merilu 1 : 1.000.000;
• Avstrijske planinske de`ele v merilu 1 : 2.500.000 z izseki Dunajska okolica, Okolica Semmeringa in
Brennerska okolica v merilu 1 : 500.000;
Slika 8: Zemljevid Azije iz Oro`novega {olskega atlasa; na njem je sorazmerno malo imen. P
40