3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14
Prevlada Azije gre tudi na ra~un mno`i~nega podoma~evanja kitajskih imen, saj je na Kitajskem
foneti~no zapisanih kar 335 imen. Kitajska je v krepkem vodstvu pred Rusijo (194 podoma~enih imen),
na naslednjih dveh mestih pa sta severnoameri{ki dr`avi Kanada in Zdru`ene dr`ave Amerike. Po {tevilu
podoma~enih imen je druga med evropskimi dr`avami Gr~ija, ki ji sledita Italija in Zdru`eno kraljestvo.
Med Gr~ijo in Italijo sta Iran in Avstralija. Med Italijo in Zdru`enim kraljestvom je po {tevilu podoma~enih
imen vodilna afri{ka dr`ava Egipt. Med afri{kimi dr`avami sta na lestvici vodilnih {e Sudan in Al`irija,
med azijskimi so na njej {e Indija, Saudova Arabija, Japonska, Kazahstan, Tur~ija in Mjanmar, med evropskimi
pa Ukrajina.
Najve~ je podoma~enih krajevnih imen (slika 17), vendar je njihova prednost manj izrazita kot v starej{ih
atlasih. To pomeni, da se je podoma~evalo na vseh vsebinskih ravneh. Od drugega do {estega
mesta se zvrstijo podoma~ena imena kopenskih hidronimov, kopenskih reliefnih oblik, obalnih reliefnih
oblik, morskih hidronimov in oto{kih reliefnih oblik, pri ~emer nekoliko navzgor odstopa le {tevilo
kopenskih hidronimov. Precej podoma~enih imen spada tudi med upravne enote in naravne pokrajine.
Nekaj je {e zgodovinskih pokrajin, zgodovinskih naselij in zgodovinskih upravnih enot, tako reko~ na
novo se pojavijo podoma~ena imena sicer redkih poimenovanih podmorskih reliefnih oblik. Podoma-
~eni sta tudi 102 imeni neodvisnih dr`av.
3.5 VELIKI ATLAS SVETA
Za splo{no rabo smo Slovenci dolgo uporabljali za tisti ~as kartografsko dovr{en hrva{ki atlas sveta
(Atlas Svijeta 1961), v katerem so zemljepisna imena na {iroko podoma~ena. Ta praksa je prevladovala
v letih pred resolucijami konferenc Zdru`enih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen in
seznanitvijo na{e strokovne javnosti z njimi. Ko so se tudi v Jugoslaviji in Sloveniji zavedli razse`nosti
novih svetovnih pogledov na zemljepisna imena, je dozorel ~as za nov atlas sveta v slovenskem jeziku.
Ta je izhajal iz povsem novih izhodi{~, ki jih je natan~no predstavil Jakob Medved (Medved 1969b),
glavni snovalec Velikega atlasa sveta. Atlas je leta 1972 izdala zalo`ba Mladinska knjiga. Kartografske
osnove za topografske zemljevide je pridobila od londonske zalo`be Aldus Book, ki je izdala New
Relief World Atlas, za tematske zemljevide pa od nem{kega Bertelsmannovega kartografskega in{tituta.
Veliki atlas sveta je v sloven{~ini iz{el le v eni izdaji, prava uspe{nica pa je bil na srbskem in hrva{kem
tr`i{~u, kjer je do`ivel kar 15 ponatisov, zadnjega leta 1988.
Jakob Medved (1926–1978) je doktoriral leta 1963. Po svoji znanstveni usmeritvi je bil v prvi vrsti
agrarni geograf, njegovo profesorsko vlogo pa sta zaznamovali zlasti podro~ji metodike geografskega
pouka in regionalne geografije. Navzven najbolj prepoznaven pe~at je zapustilo njegovo delo na podro~ju
priprave atlasov in zemljevidov. Poleg Velikega atlasa sveta je bil vodilni sodelavec pri pripravi Atlasa
sveta za osnovne in srednje {ole, ki je prvi~ iz{el leta 1979 in do`ivel sedem ponatisov, zadnjega {e
v poznih osemdesetih letih prej{njega stoletja. Medved je bil tudi avtor Zemljevida z italijanskimi in slovenskimi
krajevnimi imeni v Furlaniji, Julijski krajini in Bene~iji, ki je iz{el leta 1974, tri leta pozneje pa
je iz{el njegov zemljevid Tr`a{ko ozemlje, na katerem so med drugimi zemljepisnimi imeni dvojezi~no
prikazana tudi nekatera ledinska imena (Klemen~i~ 1979). @e konec {estdesetih let je za~el snovati
projekt nacionalni atlas Slovenije, ki tudi zaradi njegove zgodnje smrti {e desetletja ni pri{el dosti dlje
od podrobne vsebinske zasnove in poskusnih odtisov vzor~nih zemljevidov, dokler ni ob povsem spremenjeni
zasnovi in uporabi ra~unalni{ke kartografije kon~no ugledal lu~ sveta z naslovom Geografski
atlas Slovenije (DZS 1998).
Medvedova desna roka je bil urednik v Mladinski knjigi, prav tako geograf Borut Ingoli~ (1939–), ki
je z Medvedom sodeloval tudi pri pripravi drugih atlasov omenjene zalo`be. Geograf Vladimir Leban
je prispeval poglavje Va`nej{a geografska odkritja, jezikoslovec Janko Moder pa `e ve~krat omenjeno
razpravo O pisavi in izreki zemljepisnih imen (Moder 1972, 393–406). Sicer je atlas srednjega formata
31 krat 23,5 cm na{ prvi vsestransko sodobni atlas. V uvodu so metodolo{ka pojasnila s predstavitvijo
kartografskih projekcij in vesolja. Kartografskemu delu s {tevilnimi topografskimi in tematskimi zemljevidi
59