3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
• Jugovzhodna Azija: oto{ki del z izsekom Singapur (prikazani sta le grafi~ni merili);
• Indijski ocean (prikazano je le grafi~no merilo);
• Avstralija in Oceanija (prikazano je le grafi~no merilo);
• Tihi ocean: jugozahodni del (prikazano je le grafi~no merilo);
• Avstralija: zahodni del (prikazano je le grafi~no merilo);
• Avstralija: vzhodni del z izsekom Sydney (prikazani sta le grafi~ni merili);
• Nova Zelandija (prikazano je le grafi~no merilo);
• Tihi ocean (prikazano je le grafi~no merilo);
• Antarktika (prikazano je le grafi~no merilo);
• Arktika (prikazano je le grafi~no merilo).
Zemljevidi so treh vrst. Prvo sestavljajo politi~ni zemljevidi sveta in celin z barvnimi ploskvami raznih
barv za ponazoritve ozemelj posameznih dr`av. V podlagi je sen~enje, ki nakazuje reliefno izoblikovanost.
Podmorski relief je prikazan z raznimi odtenki modrih barv, ki ponazarjajo globinske pasove. Jezera
so svetlomodre barve, reke pa so bolj temnomodro obarvane. Gostota zemljepisnih imen je razmeroma
majhna, stopnja doma~enja pa velika. Z izjemo naselij, ki so zapisana dvojezi~no, najprej v originalni
obliki in nato z enako velikimi ~rkami v oklepaju v sloven{~ini, so vsa imena zapisana samo enojezi~no,
bodisi v izvirni bodisi v podoma~eni obliki. Na teh zemljevidih je v kartnem okvirju prikazana razpredelnica
z najpomembnej{imi statisti~nimi podatki in nekaterimi »naj« informacijami.
Druga vrsta zemljevidov so prikazi oceanov, mednje pa s svojo zasnovo spadata tudi zemljevida
Antarktike in Arktike. Kopno je prikazano s sivkastorjavkastim barvnim odtenkom, ki ga raz~lenjujejo
svetlej{i in temnej{i toni, pokazatelji razgibanosti reliefa. Podmorski relief je ponazorjen s kombinacijo
modrih barvnih odtenkov za globinske pasove in sen~enja za drobno reliefno raz~lenjenost. Jezera in
reke so prikazane tako kot na politi~nih zemljevidih. Gostota zemljepisnih imen je majhna, {e zlasti na
kopnem. Praviloma so podoma~ena, prav vsa pa so zapisana izklju~no enojezi~no, torej podoma~eno
ali originalno.
Tretjo vrsto sestavlja glavnina zemljevidov, ki ponazarjajo dele celin, regij ali posameznih dr`av. V bistvu
gre za topografske zemljevide. Kopenski relief je ponazorjen s kombinacijo sen~enja in barvnih
odtenkov, od zelenkastih za ni`ine prek sivkastih in rjavkastih do znova sivkastih za najvi{je vzpeta
obmo~ja. Podmorski relief je tako kot na politi~nih zemljevidih prikazan z ve~ odtenki modrih barv, ki
ponazarjajo globinske pasove. Enako kot drugod so prikazane tudi reke in jezera. Gostota zemljepisnih
imen je precej ve~ja, stopnja doma~enja pa bistveno manj{a. Z izjemo naselbinskih imen so vsa
podoma~ena imena zapisana enojezi~no. Podoma~ena imena mest so navedena v dvojnicah; za originalnimi
imeni so zapisana z manj{imi ~rkami v oklepaju. Reklu, da izjema potrjuje pravilo, pritrjujejo
imena Frankfurt na Majni, Baku in Akaba, ki so zapisana samo v slovenskem jeziku, brez navedbe izvirnikov
Frankfurt am Main, Baki • in Al 'Aqabah. Izjeme so tudi pri drugih tipih imen: na zemljevidu Sredozemlje
sta na primer v oklepajih zapisani slovenski imeni Krf in Kefalonija za najprej navedenima izvirnima
imenoma gr{kih otokov Kérkira in Kefallinía, na zemljevidu Bolgarija in Gr~ija pa je v oklepaju za slovenskim
imenom Donava zapisano izvirno ime Dunav. Opozoriti velja {e na dvojezi~ne, s po{evnico
lo~ene zapise originalnih imen dolo~enih mest na nekaterih dvojezi~nih obmo~jih.
Vsa zemljepisna imena so zapisana izklju~no v ~rni barvi, razlikujejo se le v odtenkih. Imena dr`av
in odvisnih ozemelj ozna~ujejo velike {rafirane ~rke. Tipografija je enotna in razlo`ena v legendi. Tudi
najmanj{i napisi so dovolj veliki, da so dobro ~itljivi. Uporabljena so naglasna in diakriti~na znamenja
ter vse posebne latini~ne ~rke, razen islandske ~rke ð, ki jo nadome{~a dvo~rkovje dh. Za pre~rkovanje
z arabsko pisavo zapisanih imen je o~itno uporabljen en sam latinizacijski klju~. Pre~rkovanje iz cirili~nih
pisav na obmo~ju nekdanje Sovjetske zveze je problemati~no, saj je bila o~itno izvedena skoraj popolna
transkripcija. To velja tako za ruska, ukrajinska kot beloruska imena, v manj{i meri pa tudi za kazahstanska,
Slika 40: Tipi~en topografski zemljevid iz Priro~nega atlasa sveta. P
122