3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14
Na zemljevidih je zagre{enih {e ve~ napak in nedoslednosti; navedene so le nekatere med njimi.
Na zemljevidu Dr`ave sveta pi{e Ameri{ka Samoa (zvezna dr`ava ZDA), torej naj bi bil ta del Oceanije
ameri{ka zvezna dr`ava, kar seveda ni. Na zemljevidu Svet je zapis Srenjeatlantski hrbet, na zemljevidu
^asovni pasovi so angle{ki preostanki (to Angola), (to Africa), (to NZ), ob njih pa {e ime Severna Zemlja,
na zemljevidu Severna in Srednja Amerika (na njem je ve~ja stopnja doma~enja) sta zapisani imeni
Lago de Nicaragua in za panamsko glavno mesto brez oklepaja Panama, na zemljevidu Medmorska
Amerika (z manj{o stopnjo doma~enja) pa Nikaragovsko jezero in Panamá, na zemljevidu Vzhodna
Kanada je prevedeno ime naselja Niagara Falls v Niagarski slapovi (slovenimo le slapove, ne pa tudi
mesta ob njih), na njem je zapisana tudi upravna enota Nova Fundlandija in Labrador, ki je na zemljevidu
Atlantski ocean: severni del poimenovana Nova Fundlandija, na zemljevidu Afrika: severovzhodni
del je zapis Amirante (Sej{eli) zapisan s tipografijo, ki ozna~uje dr`ave, na zemljevidu Afrika: ju`ni del
so z enako velikimi ~rkami zapisana sosednja imena Komori in Mayotte ter Reunion in Mauritius, zato
ni mo~ razbrati, katero je neodvisna dr`ava in katero odvisno ozemlje, na zemljevidu Britansko oto~je
je zapisana upravna enota England, a tudi [kotska in Severna Irska, na zemljevidu [panija in Portugalska
so napisi Kastilsko Gorovje, Bilbao (Bilbo), toda San Sebastian/Donostia, na zemljevidu Sredozemlje
pa napis Bilbao/Bilbo, na zemljevidu Jugovzhodna Evropa je nesistemski in neslovenski zapis Kefallinía
(Kefallonia), na zemljevidu Rusija in Kazahstan je zapisano Ni`nja Tunguska, vendar Rostov-na-Donu,
na njem je tudi ime Vrangelja, o~itno preostanek celega ruskega imena ostrov Vrangelja, ki ga sicer
doma~imo v Vranglov otok, na zemljevidu Ju`na in Vzhodna Azija pi{e Isthmus Kra, na zemljevidu Severna
Kitajska in Mongolija Kashi (Kashgar), ime Kashgar tradicionalno doma~imo v Ka{gar, na zemljevidu
Vzhodna Kitajska in Koreja pi{e Chang Jiang (Jangtze), torej Jangce, ~e `e ne Modra reka, na zemljevidu
Indijski ocean pa Vzhodni indiamanski hrbet namesto Vzhodni indijskooceanski hrbet.
[e nekaj »cvetk« iz imenskega kazala: Blakov plata (namesto Blakov plato), Botni{ki zaliv (namesto
na zemljevidu zapisanega Gulf of Boothia med kanadskim arhipelagom), Bucureşti (ni~ o Bukare{ta),
Ceylonska ravnina, El Salvador (edino ime za srednjeameri{ko dr`avo), Heardovi in McDonaldovi otoki
(na zemljevidu je zapisano Heardov otok in McDonaldovi otoki), Hong Kong (na zemljevidu Hongkong),
Hrbet ^erskega (na zemljevidu Gorovje ^erskega), Port-of-[panija namesto Port-of-Spain, kot se imeuje
glavno mesto Trinidada in Tobaga, Putorana Mountains (preostanek iz angle{kega imenika), Sara Kastilija
(namesto Stara Kastilija), Selat Karimata (na zemljevidu pi{e Karimatski preliv), Sevrni Marianski
otoki (namesto Severni Marianski otoki), Sibir' (na zemljevidu je seveda Sibirija), Sierra Leone Schwelle
(preostanek nem{ke razli~ice imena za Sierraleonski prag), Tansantarkti~no gorovje (namesto
Transantarkti~no gorovje), Timi{var (namesto Temi{var), Velikono~ni otoki (namesto Velikono~ni otok),
Wndelovo morje (namesto Wandelovo morje), Zajezitveno jezero American Falls (na zemljevidu pi{e
American Falls Reservoir), Zaliv Fonseca (na zemljevidu je Golfo de Fonseca), Zemlja kralja Rasmussena
(na zemljevidu je pravilno Zemlja Knuda Rasmussena). Imena Mali Sundski otoki, Maskat,
Novosibirski otoki, Oto~je Tuamotu, Severnofrizijski otoki in Zahodnosibirsko ni`avje so zapisana dvakrat,
eno neposredno za drugim.
V Priro~nem atlasu sveta je podoma~enih 1696 tujih zemljepisnih imen. Najve~ jih je z obmo~ja
Azije, ki ji je tik za petami Evropa, dale~ za njima je Afrika. Oceanija je pred Severno Ameriko, Ju`na
Amerika pa nekoliko pred Srednjo Ameriko. Zaradi ne preve~ podrobnega prikaza Antarktike je tamkaj{nje
{tevilo podoma~enih imen skromno. Skratka, navedena razmerja povsem ustrezajo stanju v Velikem
{olskem atlasu (U~ila 2003).
Zelo podobna je tudi razvrstitev dr`av glede na {tevilo podoma~enih imen. V krepkem vodstvu je
Rusija, ki ji sledita Kitajska in Zdru`ene dr`ave Amerike, slednje so v atlasu U~il skupaj z Rusijo na
prvem mestu. Na ~etrtem in petem mestu sta Francija in Italija, na {estem pa Indija. Zelo visoko je tudi
Avstralija, ki ji sledi Kanada. Za njo se zvrstijo evropske dr`ave Zdru`eno kraljestvo, Ukrajina in Gr~ija
(ta je v Velikem {olskem atlasu na petem mestu), na lestvici pa so med evropskimi dr`avami {e Nem~ija,
Poljska, [panija in Avstrija. Na njej so {e azijske dr`ave Indonezija, Kazahstan, Pakistan, Japonska in
Tur~ija ter kot edina afri{ka dr`ava Egipt (v Velikem {olskem atlasu mu dru`bo delata Sudan in Al`irija).
125