3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Veliki atlas sveta (Mladinska knjiga 1972, slika 77) ob Kitajski izpostavi {e Rusijo, edini dràvi v najvi{jem razredu z ve~ kot 120 podoma~enimi zemljepisnimi imeni. V drugem velikostnem razredu je edino Ukrajina, v zgornjem srednjem pa Kanada, Zdruène dràve Amerike, Japonska in na{a severna soseda Avstrija, ki ob è navedenih vzhodnoevropskih dràvah edina v Evropi izstopa iz sicer prevladujo~ih ni`jih razredov. Ob severni in vzhodni Evropi so najbolj skromno zastopani Bli`nji in Srednji vzhod, jugovzhodna Azija, Srednja Amerika in del Ju`ne Amerike, kjer se v spodnjem srednjem razredu Braziliji pridruì île. Celotna Afrika je slabo zastopana, vendar se nekoliko bolje »pokritemu« severnemu delu celine pridruì {e njen osrednji del s Kongom Kin{aso, Ugando, Tanzanijo in Zambijo. Dràve oziroma obmo~ja dràv brez enega samega podoma~enega imena so Sierra Leone, Togo, Gabon in Honduras. Timesov atlas sveta (Cankarjeva zalo`ba 1991, slika 78) prina{a nekatera nova razmerja. Edina dràva v najvi{jem razredu z ve~ kot stotimi podoma~enimi imeni je Rusija. V naslednjem velikostnem razredu so Kitajska, Indija, Zdruène dràve Amerike ter evropski dràvi z anti~nim izro~ilom Italija in Gr~ija. V zgornjem srednjem razredu so Kanada, Egipt, Sudan, Avstralija, Kazahstan, Francija in na{a severna soseda Avstrija. Severna Evropa, Bli`nji in Srednji vzhod, jugozahodna in jugovzhodna Azija ter celotni Srednja in Ju`na Amerika so v spodnjih razredih z malo podoma~enimi imeni. V najni`jem razredu z le posameznimi podoma~itvami sta se znova zna{li obe Koreji. V njem je tudi glavnina zahodnoafri{kih dràv in dràv ob Gvinejskem zalivu. Dràve oziroma obmo~ja sodobmih dràv brez enega samega podoma~enega imena so Togo, Belize in Honduras. Veliki druìnski atlas sveta (DZS 1992, slika 79) ne pomeni posebnega odmika od predhodne sheme. [e najbolj opazni spremembi sta prehod Indije iz drugega v tretji, zgornji srednji razred, in prehod Francije v obratni smeri, torej iz tretjega v drugi razred. Tudi pri ve~ini drugih evropskih dràv je zaznati pomik navzgor, kar je zaradi izdatnej{ega podoma~evanja imen oto~ij zaznati tudi na obmo~ju Indonezije. Za razred navzgor je napredovala tudi Japonska. Na drugi strani je iz zgornjega v spodnji srednji razred nazadoval Sudan, sicer pa izrazna podoba afri{kih dràv, pa tudi Srednje in Ju`ne Amerike ostaja podobna, le dele` tamkaj{njih dràv v najni`jem razredu se je nekoliko zmanj{al. Edina ve~ja dràva brez enega samega podoma~enega imena je Togo, pri katerem, tako kot {e v nekaterih primerih, ne doma~imo niti imena dràve. V zgo{~enki Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta (DZS 1997, slika 80) sta v najvi{jem razredu z ve~ kot petnajstimi podoma~enimi imeni Kitajska in Zdruène dràve Amerike. V naslednjem razredu so Rusija, Kanada, Japonska ter zahodnoevropski dràvi Zdruèno kraljestvo in Francija, ki nimata »zasledovalk«. V zgornjem srednjem razredu je samo Avstralija. Vse to kaè na ustaljen proameri{ki vzorec obravnave svetovnih znamenitosti, ki zajema geografske pojave in topografske objekte zlasti v navedenih dràvah. Nekoliko izstopajo le {e Bli`nji in Srednji vzhod, Kazahstan, Indija, Indonezija, Vietnam, Maroko, Egipt, Kongo Kin{asa in Tanzanija. Brez podoma~enih imen so Srbija in ^rna gora, Sierra Leone, Togo, Angola, Belize, Honduras ter Francoska Gvajana in Grenlandija, ki sta obravnavani kot samostojni dràvi, ~eprav sta odvisni ozemlji, povezani s Francijo oziroma z Dansko. Svojstven vzorec ponuja <strong>Geografski</strong> atlas za osnovno {olo (DZS 1997, slika 81). Poudarek pri sicer skromnem podoma~evanju se je prenesel na Kitajsko, Tur~ijo in Gr~ijo, v drugem velikostnem razredu pa so Rusija, Zdruène dràve Amerike in Italija. Zgornji srednji razred sestavljajo Kanada, Indija, Kazahstan, Egipt, Ukrajina, Romunija in Francija. V primerjavi z drugimi preu~enimi viri je zelo skromno podoma~evanje na obmo~jih Avstralije, Japonske in Srednje Amerike, Ju`na Amerika pa je v povpre~ju visoko kot {e nikoli prej, saj so vse njene ve~je dràve uvr{~ene v spodnji srednji razred. V njem je tudi precej afri{kih dràv na severu in jugovzhodu celine ter v njenem osr~ju, v najni`jem razredu z le posameznimi podoma~enimi imeni pa ostajajo zahodnoafri{ke dràve in dràve ob Gvinejskem zalivu. Nobenega podoma~enega zemljepisnega imena ni v Litvi, Belizeju, Hondurasu in na Grenlandiji. Atlas sveta 2000 (Mladinska knjiga 1997, slika 82) vra~a v ospredje nekatere evropske dràve. Med njimi izstopata sosedi Italija in Avstrija, ki skupaj z Rusijo in Kitajsko sestavljata najvi{ji razred z ve~ kot petdesetimi podoma~enimi zemljepisnimi imeni. V drugem razredu sta znova obe severnoameri{- ki velikanki Kanada in Zdruène dràve Amerike, ki jima »delajo dru`bo« Indija, Egipt ter evropske dràve 200
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Zdruèno kraljestvo, Francija, Nem~ija, Ukrajina in Gr~ija. Zgornji srednji razred sestavljajo Poljska, [panija, Tur~ija, Izrael, Iran, Kazahstan, Avstralija, Maroko in Sudan. Slabo so zastopane severnoevropske dràve, dràve v osrednji in jugovzhodni Aziji, celotni Srednji in Ju`ni Ameriki ter celotni podsasharski Afriki. Nobenega podoma~enega zemljepisnega imena ni v Makedoniji, Sierra Leoneju, Togu in Hondurasu. Druìnski atlas sveta (Slovenska knjiga 2001, slika 83) le deloma sledi usmeritvam predhodnika. Glavna razlika v primerjavi z vsemi prej{njimi atlasi je opazno zmanj{anje deleà najni`jega razreda z le posameznimi podoma~itvami, ki se sklenjeno pojavlja le {e v zahodni Afriki, dràvah ob Gvinejskem zalivu ter v Srednji Ameriki in na severu ju`noameri{ke celine. Tokrat so v prvem razredu z ve~ kot petinsedemdesetimi podoma~enimi zemljepisnimi imeni Rusija, Kitajska in Zdruène dràve Amerike. Drugi razred sestavljajo Avstrija, Italija, Francija, Gr~ija in Indija, stopnico za njimi, to je v zgornjem srednjem razredu pa so Zdruèno kraljestvo, Nem~ija, Egipt, Indonezija, Avstralija, prvi~ Brazilija in Kanada, ki pa je za en razred nazadovala. Edini dràvi brez slehernega podoma~enega zemljepisnega imena sta Sierra Leone in Honduras. Nov pogled prina{a Monde Neufov {olski atlas (Tehni{ka zalo`ba Slovenije 2002, slika 84). Tudi zanj je zna~ilna odsotnost sklenjene modre barve, ki ponazarja dràve z le posameznimi podoma~enimi zemljepisnimi imeni. Pa~ pa se ob Rusiji v najvi{jem razredu z ve~ kot 120 podoma~enimi imeni pojavita tako Zdruène dràve Amerike kot Kanada. V drugi velikostni razred spadajo le {tiri dràve: Zdruèno kraljestvo, Francija, Italija in Avstralija. V zgornjem srednjem razredu so [panija, Nem~ija, Avstrija, Poljska, Ukrajina, Gr~ija, Tur~ija, Kazahstan, Kitajska, Indija in Indonezija. Brazilija je nazadovala v spodnji srednji razred, kjer so se ji pridruìle Argentina, île in Mehika. V tem razredu se je prvi~ zna{la Grenlandija. Brez podoma~enih zemljepisnih imen so Sierra Leone, Togo in Belize. Veliki {olski atlas (U~ila 2003, slika 85) se vra~a na ustaljene tirnice. V najvi{jem razredu z ve~ kot {estdesetimi podoma~enimi zemljepisnimi imeni sta Rusija in Zdruène dràve Amerike. Korak za njima sta v drugem razredu najvi{je uvr{~eni evropski dràvi Gr~ija in Francija, ob njih pa {e neevropski velikanki Kanada in Kitajska. Zgornji srednji razred sestavljajo Italija, Nem~ija, Zdruèno kraljestvo, [panija, Kazahstan, Indija, Indonezija, Avstralija, Egipt in Sudan. Na zemljevidu se znova nekoliko raz{irijo obmo~ja modre barve, torej najni`jega razreda z le posameznimi podoma~itvami. Sklenjena so na obmo~jih severne Evrope, Medmorske Amerike in Antilov, severnega dela Ju`ne Amerike, zahodne in ju`ne Afrike ter dràv ob Gvinejskem zalivu in v njegovem zaledju. Dràvi brez enega samega podoma~enega imena sta Sierra Leone in Togo. Nekoliko druga~na je razporeditev v Priro~nem atlasu sveta (Mladinska knjiga 2003, slika 86). Prvi razred z ve~ kot petin{estdesetimi podoma~enimi zemljepisnimi imeni sestavlja samo najve~ja svetovna dràva Rusija, ~lanice drugega razreda pa so Francija, Italija, Kitajska, Indija, Avstralija in Zdruène dràve Amerike. Zgornji srednji razred je nekako osredoto~en v Evropi (Zdruèno kraljestvo, [panija, Nem~ija, Avstrija, Poljska, Ukrajina, Gr~ija), med neevropskimi dràvami sodijo vanj Kazahstan, Pakistan, Japonska, Indonezija in Kanada. Stanje v Afriki je zelo podobno kot v Velikem {olskem atlasu (U~ila 2003), ve~je razlike pa so v Ju`ni Ameriki, kjer se Braziliji v spodnjem srednjem razredu pridru- ìta Argentina in île; v njem sta tudi srednjeameri{ka Mehika in severnoameri{ka Grenlandija. Dràve brez enega samega podoma~enega imena so Sierra Leone, Togo in Honduras. Stanje v Atlasu sveta za osnovne in srednje {ole (Mladinska knjiga 2005, slika 87) je zelo podobno stanju v Priro~nemu atlasu sveta, precej ve~ja je le zastopanost podoma~enih imen v posameznih razredih. Znova je v najvi{jem razredu, tokrat z ve~ kot 120 podoma~enimi imeni, le Rusija. V drugem razredu so evropske dràve Italija, Avstrija, Francija in Nem~ija ter neevropske dràve Kitajska, Avstralija in Zdruène dràve Amerike. Indija je nazadovala v zgornji srednji razred, kjer so {e »stare znanke« Tur~ija, Kazahstan, Japonska, Indonezija, Kanada, Egipt ter evropske dràve [panija, Zdruèno kraljestvo, Poljska, Ukrajina in Gr~ija. V spodnji srednji razred je nazadoval Pakistan, prav tako je opazno nazadovanje dràv na Bli`njem vzhodu in Arabskem polotoku. Nasprotno so napredovale kar {tevilne afri{ke dràve, tako da so se v spodnjem srednjem razredu zna{li Maroko, Alìrija, Tunizija, Libija, Sudan, 201
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3:
Page 6 and 7:
Page 8 and 9:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 10 and 11:
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41:
Page 42 and 43:
Page 44 and 45:
Page 46 and 47:
Page 48 and 49:
Page 50 and 51:
Page 52 and 53:
Page 54 and 55:
Page 56 and 57:
Page 58 and 59:
Page 60 and 61:
Page 62 and 63:
Page 64 and 65:
Page 66 and 67:
Page 68 and 69:
Page 70 and 71:
Page 72 and 73:
Page 74 and 75:
Page 76 and 77:
Page 78 and 79:
Page 80 and 81:
Page 82 and 83:
Page 84 and 85:
Page 86 and 87:
Page 88 and 89:
Page 90 and 91:
Page 92 and 93:
Page 94 and 95:
Page 96 and 97:
Page 98 and 99:
Page 100 and 101:
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Page 110 and 111:
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
Page 116 and 117:
Page 118 and 119:
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
Page 126 and 127:
Page 128 and 129:
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 224 and 225: Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?