3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
• Ju`noafri{ka republika v merilu 1 : 10.400.000;
• Ju`na Afrika v merilu 1 : 18.700.000;
• Vzhodna Afrika v merilu 1 : 9.000.000;
• Madagaskar v merilu 1 : 7.000.000;
• Severna Amerika v merilu 1 : 28.700.000;
• Severna Amerika (politi~na razdelitev) v merilu 1 : 39.000.000;
• Kanada v merilu 1 : 13.500.000;
• Velika jezera v merilu 1 : 5.800.000;
• Zdru`ene dr`ave Amerike v merilu 1 : 12.200.000;
• ZDA (zahodni del) v merilu 1 : 7.000.000;
• ZDA (vzhodni del) v merilu 1 : 8.000.000;
• Mehika in Srednja Amerika v merilu 1 : 14.300.000;
• Ju`na Amerika v merilu 1 : 20.300.000;
• Ju`na Amerika (politi~na razdelitev) v merilu 1 : 28.600.000;
• Severna Ju`na Amerika v merilu 1 : 13.900.000;
• Panamski prekop v merilu 1 : 400.000;
• Srednja Ju`na Amerika v merilu 1 : 13.900.000;
• Ju`na Ju`na Amerika v merilu 1 : 13.900.000;
• Tihi ocean v merilu 1 : 50.700.000;
• Avstralazija v merilu 1 : 19.500.000;
• Avstralija (politi~na razdelitev) v merilu 1 : 27.000.000;
• Avstralija v merilu 1 : 12.200.000;
• Vzhodna Avstralija v merilu 1 : 7.200.000;
• Nova Zelandija v merilu 1 : 4.000.000;
• Zahodna Avstralija v merilu 1 : 7.200.000;
• Indijski ocean v merilu 1 : 45.800.000.
Atlas je izdelan z analogno tehnologijo. Sestavljajo ga barvni in ~rnobeli, bolje re~eno rjavosivi topografski
zemljevidi. Na barvnih zemljevidih, s katerimi so ponazorjeni svet, celine ter njihove severne in
ju`ne polovice je plasti~nost reliefa prikazana izklju~no s sen~enjem, vendar ga na svojski na~in dopolnjujejo
barvne lestvice, s katerimi niso, tako kot obi~ajno, prikazani vi{inski pasovi, ampak glavni pokrajinski
tipi v prikazanih delih sveta. Na zemljevidu Severna Evropa so na primer prikazane pokrajinske kategorije
led, tundra, visokogorsko rastje, iglasti gozd, listopadni gozd, zmerni pa{niki, prerije in stepe, pu{~ava
ter polpu{~ava, na zemljevidu Severna Afrika pa visokogorsko rastje, iglasti gozd, listopadni gozd, zmerni
pa{niki, prerije in stepe, sredozemsko rastje, savana, tropski gozd, pu{~ava, polpu{~ava ter rodovitna
zemlja. Kljub temu, da izbor kategorij ni povsem poenoten in ~eprav se tudi barvni odtenki za posamezne
kategorije od zemljevida do zemljevida nekoliko razlikujejo, dajejo zemljevidi svojevrsten vtis
plasti~nosti in za poznavalca celo dolo~ene verodostojnosti. Ko pa ~lovek za dolo~eno obmo~je, ki ga
podrobneje pozna, primerja prikazano stanje z dejanskim, se pokrajinska realnost in grafi~na ponazoritev
navadno kaj dosti ne ujemata. Na barvnih zemljevidih je s kombinacijo razli~nih modrosivih odtenkov,
ki niso v vlogi globinskih pasov, ampak sen~enja, dokaj plasti~no prikazan tudi podmorski relief. V modri
barvi so ponazorjeni tudi kopenski hidronimi, vendar so zlasti reke zaradi barvnega sovpadanja s podlago
ponekod zelo slabo vidne. Na barvnih politi~nih zemljevidih celin so posamezne dr`ave prikazane
z razli~nimi barvami, ki so zaradi prikaza razgibanosti povr{ja niansirane.
Zagotovo najmanj kakovosten del atlasa so estetsko prav ni~ privla~ni rjavosivi zemljevidi, ki v ve~jem
merilu prikazujejo obmo~ja posameznih dr`av ali delov celin. Razgibanost povr{ja je prikazana
Slika 19: Regionalni zemljevidi so zaradi rabe izklju~no rjavosivih odtenkov neprivla~ni in tudi
vsebinsko slab{e nazorni. P
62