3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta<br />
Drago Kladnik<br />
veljavnem sistemu pre~rkovanja. Edino izjemo smo naredili pri ruskih, beloruskih in ukrajinskih imenih,<br />
kjer smo zaradi la`je izgovorjave upo{tevali slovenski pravopis in imena napisali nekoliko »po<br />
slovensko« (pod~rtal avtor; zato so ta imena tudi problemati~na, saj zlasti v Rusiji ni mogo~e razlikovati<br />
med izvirnimi in podoma~enimi oblikami in to ne le pri naselbinskih imenih, v Ukrajini pa ne med<br />
podoma~enimi ukrajinskimi in ruskimi oblikami imen).<br />
Ker so tako imenovani eksonimi, to so stara, tradicionalna imena, del slovenskega besednega bogastva<br />
in pogleda na svet, smo jih dosledno pisali (z manj{imi ~rkami; opomba avtorja) v oklepaju pod izvirnim<br />
imenom, npr. Wien (Dunaj), Venezia (Benetke), Roma (Rim), Paris (Pariz). Pozoren uporabnik atlasa<br />
bo ob tem hitro opazil razliko med splo{nimi zemljevidi, kjer smo to dosledno upo{tevali, na gospodarskih<br />
in drugih preglednih tematskih zemljevidih pa so tudi ta imena zapisana samo v slovenski obliki,<br />
torej Dunaj, Benetke, Firence, Rim, Neapelj.<br />
Naselbinska imena na uradno dvojezi~nih obmo~jih lahko imajo tudi dve enakovredni obliki, vendar<br />
jih v atlasu nismo mogli povsod dosledno zapisati, in sicer zaradi pomanjkanja prostora na zemljevidih<br />
majhnega merila ali zaradi glavnega namena atlasa. Na narodnostno me{anih obmo~jih v Sloveniji,<br />
kjer `ivita tudi mad`arska in italijanska narodna skupnost, smo vsa naselbinska imena na splo{nih zemljevidih<br />
pisali v obeh uradnih jezikih. Podobno smo ravnali tudi za obmo~ja izven meja na{e dr`ave,<br />
kjer `ivi avtohtono slovensko prebivalstvo ne glede na to, ali je dvojezi~ni status teh obmo~ij dosledno<br />
uveljavljen ali ne.« Zaradi tega je na zemljevidih navidez nerazumljivo, da so dvojezi~na imena na eni<br />
strani zapisana v obliki Klagenfurt (Celovec), Villach (Beljak), Tarvisio (Trbi`), na drugi pa Völkermarkt<br />
Velikovec, Trieste Trst, Gorizia Gorica. Za rabo razli~nih na~inov zapisovanja bi namre~ te`ko na{li ustrezno<br />
utemeljitev.<br />
Kljub temu, da je Atlas sveta za osnovne in srednje {ole v vseh pogledih kakovosten izdelek, pa<br />
podrobnej{i pregled razkriva marsikatero pomanjkljivost ali celo napako. [e vedno se na primer vztraja<br />
pri ob~noimenski sestavini zemlja namesto de`ela, na primer Severna zemlja, Palmerjeva zemlja.<br />
V zgoraj povzetem zapisu o pisanju zemljepisnih imen je navedeno, da so v oklepajih zapisana samo<br />
podoma~ena naselbinska imena, vsa druga pa naj bi bila navedena samo v podoma~eni obliki, vendar<br />
sta na splo{nem zemljevidu Evrope v oklepajih povsem brez utemeljenega razloga tudi imeni balearskih<br />
otokov Majorka in Menorka, na splo{nem zemljevidu Jugovzhodna Evropa so v oklepajih zapisani oronim<br />
Gorovje Balkan ter podoma~ena imena gr{kih otokov Evbeja, Krf, Kefalonija, Lesbos in Naksos<br />
(ve~ina drugih je tako kot na drugih zemljevidih navedena samo v poslovenjeni obliki), na splo{nem<br />
zemljevidu Azije sta glavni mesti ^e{ke in Latvije zapisani izklju~no v podoma~eni obliki Praga in Riga,<br />
ki bi morali biti v oklepaju, nad njim pa izvirni imeni Praha in Ri •– ga, na splo{nem zemljevidu Jugozahodna<br />
in Ju`na Azija pa so v oklepajih pokrajinska imena Nafud, Velika arabska pu{~ava in Pand`ab<br />
ter ime indijske zvezne dr`ave Rad`astan. Razen tega je na splo{nem zemljevidu Srednja Evropa dvakrat<br />
v oklepaju zapisano ime Vroclav (na levi in desni strani pregiba lista), na Poljskem pa je dvakrat<br />
zapisano tudi pokrajinsko ime Pomorjansko, enkrat seveda napa~no, namesto imena Ka{ubija.<br />
Podobno kot v Priro~nem atlasu sveta je problemati~no navajanje nekaterih imen naselij v oklepaju,<br />
kar naj bi pomenilo, da so podoma~ena. Tak{no navajanje je neprimerno tudi zato, ker je v nekaterih<br />
dr`avah, na primer v Belgiji, Finski, [paniji in Italiji, pa tudi v zamejski Sloveniji za prikazovanje uradne<br />
dvojezi~nosti uporabljen zapis brez oklepaja, torej sta originalno in podoma~eno ime zapisana eno<br />
za drugim. Zna~ilni primeri neustrezno zapisanih imen so Ba – jah (Béja) in Tawzar (Tozeur) v Tuniziji,<br />
Beskra (Biskra), El Boulaida (Blida) in Sharshal (Cherchell) v Al`iriji, Colombo (Kolamba) na [rilanki,<br />
Cork (Corcaigh) in Dublin (Baile Átha Cliath) na Irskem, Cuttack (Kataka) in Madras (Chennai) v Indiji,<br />
otok (?!) Gökçeada (Imroz) v Tur~iji, Kashi (Kashgar) na Kitajskem, Oświeøcim (Auschwitz) na Poljskem,<br />
Pathein (Bassein) v Mjanmaru, Sintang (Borneo) v Indoneziji.<br />
Slika 43: V {olskem atlasu Mladinske knjige so zelo podrobno prikazane Alpe; vse njihove glavne<br />
gorske skupine so zapisane v podoma~eni obliki. P<br />
132