3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
Severne Amerike 45,3 %, Evrope 44,7 % in Azije 43,3 %. Po dele`ih 35,5 % oziroma 35,3 % sta si zelo
podobna zemljevida Avstralije in Avstrije, medtem ko sta Afrika z 22,4 % in Ju`na Amerika z 19,8 %
nekako na ravni Nem{kega cesarstva (26,6 %), Tur~ije in drugih vzhodnih dr`av (22,7 %) ter Rusije (prav
tako 22,7 %), bli`njih de`el torej, kjer so (bile) prisotne tudi mo~ne slovanske korenine, kar je bil pomemben
vzgib podoma~evanja.
Najve~ podoma~enih tujih zemljepisnih imen je tako kot pri ve~ini drugih atlasov z obmo~ja zdaj{-
nje Rusije, zaradi transkripcije in {e izrazitej{ega prilagajanja slovenski izreki pa so zelo visoko uvr{~ena
tudi imena z obmo~ij Poljske, Francije, Romunije, Gr~ije, ^e{ke in Mad`arske. Med neevropskimi dr`avami
je v ospredju Kanada na sedmem mestu, sledi ji Avstralija na enajstem.
Dele`i podoma~enih imen se precej razlikujejo glede na njihovo pomensko zvrst (slika 4; prikaz je
v logaritemski lestvici). V celoti so podoma~eno zapisana poimenovanja ljudstev, celin in zgodovinskih
pokrajin. Ve~ kot polovica podoma~enih imen je tudi pri zapisovanju imen dr`av (81,9 %), morskih hidronimov
(79,2 %), obalnih reliefnih oblik (61,3 %) in upravnih enot (55,8 %). Stopnja doma~enja naselbinskih
imen je precej ni`ja; slovenjenih je le 8,7 % imen naselij. Kljub temu je absolutno gledano {tevilo podoma~enih
imen naselij najve~je (1175; slika 5). Sledijo kopenski hidronimi in oto{ke reliefne oblike, okrog
pol manj od teh dveh pa je kopenskih reliefnih oblik, morskih hidronimov, obalnih reliefnih oblik in upravnih
enot. Nad sto podoma~enih imen je samo {e v kategoriji naravna pokrajina.
Podoma~evanje imen sledi takrat {e vedno `ivemu duhu panslovanstva, zato so povsod, kjer so
bila v rabi tudi slovanska imena, le-ta uporabljena tudi v Atlantu. Tako najdemo na primer na ozemlju
zdaj{nje Romunije Kraljevo (Craiova), Belgrad (Alba Iulia) in Ora{tje (Oraştie). Morda {e bolj{i primeri
so na ozemlju zdaj{nje Nem~ije. Tam, kjer so bila raz{irjena lu`i{kosrbska imena, so ta tudi zapisana,
deloma v podoma~eni obliki. Tako so na primer na Mecklenbur{kem in Brandenbur{kem zapisana imena
naselij Roztoki (Rostock), Ribnica (Ribnitz-Damgarten), Plava (Plau), Branibor (Brandenburg), in
Devin (Magdeburg). Podoma~ena je glavnina poljskih in ruskih imen, slovenjena pa so tudi {tevilna imena
na Balkanskem polotoku, na primer Baker (Bakar), Osek (Osijek), Kladenj (Kladanj), ^a~ek (^a~ak),
Kragujevec (Kragujevac) in Belgrad (Beograd).
Cigale se je pri podoma~evanju o~itno opiral na imenoslovje v ~e{kih atlasih, ki so lu~ sveta zagledali
sredi 19. stoletja, dobri dve desetletji pred Atlantom (Merklas 1846). Na to ka`ejo imena nekaterih ve~jih
mest na jugu zdaj{nje Nem~ije, ki so o~itno zapisana po ~e{kem zgledu, vendar upo{tevaje pravila podoma~evanja
~e{~ine v slovenski jezik: Mnihov (~e{ko Mnichov za München), Rezno (~e{ko R þ ezno za
Regensburg), Norimberg (~e{ko Norimberk za Nürnberg) in morda {e najbolj zanimiv Mogu~ (~e{ko
Mohu~ za Mainz, izpeljano iz latinskega imena Moguntium). Podobno je za italijansko jadransko pristani{ko
mesto Ancona kot prednostna zapisana zdaj povsem neznana razli~ica imena Jakin (~e{ko ime,
prevzeto iz hrva{~ine), Cigale pa ni, zanimivo, sledil ~e{kemu zgledu Janow za pristani{ko mesto Genova
(sliki 6 in 7).
Sicer pa na nem{ko kartografsko predlogo Atlanta ka`e raba nekaterih nem{kih in angle{kih imen
v oddaljenih de`elah, ki jih Cigale bodisi ni hotel bodisi ni znal ali pa jih je pozabil podoma~iti. Zna~ilni
primeri za to so kraj Peterhof (Petrov Dvorec v Rusiji), mesti Tiflis (Tbilisi v Gruziji) in Oporto (Porto
na Portugalskem), oto~je Grenadinen (Grenadine v Malih Antilih). [tevilna zemljepisna imena ka`ejo
na od sodobne precej odmaknjeno politi~no, narodno in jezikovno podobo druge polovice 19. stoletja.
Tako je na primer za zdaj{nji Kaliningrad (nekdanji vzhodnopruski Königsberg) uporabljeno slovansko
ime Kraljevec, za finska Helsinke in Turku {vedski razli~ici imena Helsingfors in Åbo, za latvijski Jëkabpils
nem{ko ime Jakobstadt, za romunski Konstanca (Constanţa) in Beiuş tur{ko Köstend`e in mad`arsko
Belenyes, za hrva{ka Nere`i{}a na otoku Bra~u italijansko Neresi, za ju`notirolski Trento nem{ko Trident,
za francoski Strasbourg nem{ko Strassburg in za belgijski Liège nem{ko ime Lüttich.
Na te`avno delo pri snovanju Atlanta opozarjajo razmeroma {tevilni neenotni zapisi istih pojavov.
Tega sta kriva zlasti intuitivni pristop in zamudna litografska tehnologija, ki Cigaletu nista omogo~ala
bolj dosledne rabe in la`je kontrole, deloma pa so nedoslednosti najbr` tudi posledica njegovih spremenjenih
pogledov v slabem desetletju nastajanja Atlanta. Tako se na primer za Ardene pojavijo zapisi
38