3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Glavni namen zemljepisnih imen, to je pomo~ pri orientaciji v prostoru, poleg rabe v vsakdanjem ìvljenju {e najbolj izrazito prihaja do izraza pri njihovi uporabi v raznih publikacijah, na zemljevidih, v atlasih in pri uporabi digitalnih podatkov v raznovrstnih geografskih informacijskih sistemih. Nestandardizirana zemljepisna imena, razpr{ena po razli~nih virih in (tudi zato) neusklajena, povzro~ajo precej teàv, komunikacijskih problemov in napak na razli~nih zemljevidih ter v podatkovnih bazah. Jezikovna plat zemljevidov na eni strani kaè stanje oziroma razvojno stopnjo dolo~enega jezika, na drugi pa pogled njihovih izdelovalcev in dru`be na prostor in ~as, v katerem nastajajo. Zemljepisna imena so ob jezikoslovju vseskozi tudi priljubljena tema geografije, v svetovnem merilu zlasti histori~ne, saj so tako stvarna kot metafori~na, tako dejanska kot simbolna, predvsem pa odpirajo vselej aktualno vpra{anje mo~i, kulture, lokacije in identitete (Nash 1999). Obstaja vrsta njihovih opredelitev in pogledov nanje (Sauer 1966; Jett 1997, Claval 1998). Prek toponimov se je zlasti v preteklosti pogosto izvajal psiholo{ki boj za prila{~anje prostora, bodisi za kolonialno, fizi~no prila{~anje, bodisi za duhovno (Cohen, Kliot 1992; Myers 1996; Harley 2001). Problematika zemljepisnih imen zaradi ob~utljivosti pridobiva mednarodni pomen. Nekateri strokovnjaki se je lotevajo s poglobljenimi, v standardizacijo usmerjenimi pogledi in {tudijami (Kadmon 2000). Ob tem se krepi vloga mednarodnih strokovnih zdruènj, kakr{no je leta 1959 v okviru Organizacije zdruènih narodov ustanovljeni UNGEGN (United Nations Group of Experts on Geographical Names, slovensko Skupina izvedencev Zdruènih narodov za zemljepisna imena), ki usmerja mednarodno dejavnost na podro~ju zemljepisnih imen (Kladnik 2007, 12). Zaradi la`je komunikacije si strokovnjaki UNGEGN-a prizadevajo za standardizacijo zemljepisnih imen na vsej Zemlji. Vsak kraj ali drug topografski objekt naj bi imel le eno uradno ime, ki bi bilo v transliterirani obliki v latinici zapisano na vseh zemljevidih (Kladnik 2006, 3). Ko je bila Slovenija leta 1992 sprejeta v OZN, se je obvezala, da bo spo{tovala tudi resolucije o zemljepisnih imenih, ki dràvam ~lanicam med drugim priporo~ajo, da na splo{nih zemljevidih uporabljajo endonime in le izjemoma eksonime. Za uporabnika bi bil sicer na~eloma najbolj{i atlas, v katerem bi bilo vsako ime zapisano v izvirni obliki (kot endonim), ob tej pa bi bila za posamezna imena zapisana podoma~ena oblika, torej eksonim. Tak{ne zapise je v kartografski praksi nemogo~e zagotoviti zaradi prostorske stiske na zemljevidih, zapletenih jezikovnih pravil in razli~nih tradicij posameznih narodov, zato je imenje v atlasih obi~ajno kompromis med priporo~ili resolucij konferenc Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen, pravopisnimi, kartografskimi in geografskimi pravili ter na~eli in razpolo`ljivim prostorom na zemljevidih. Dele` eksonimov se praviloma zmanj{uje z manj{anjem merila zemljevidov. V slovenskih atlasih je praviloma na splo{nih zemljevidih sveta in celin ve~ eksonimov, na podrobnej{ih, regionalnih zemljevidih pa prevladujejo endonimi. Geografi se od Medveda dalje (Medved 1969b; Gams 1984a; Gams 1984b; Gams 1984c; Gams 1985; Oroèn Adami~ 1982, 2001; Natek 2005) na~eloma zavzemamo za prevladujo~o rabo originalnega imenja, kar je v dolo~eni meri navzkri` z bogatim izro~ilom slovenskega jezika na podro~ju tovrstne rabe. Tudi zato se Topori{i~ (Topori{i~ 1982, 89) po svoje upravi~eno spra{uje: »… Zakaj bi se Slovenci neprestano odrekali tem in takim imenom (mi{ljena so tuja zemljepisna imena, opomba avtorja), ki pri~ajo o na{em posebnem odnosu do njih, vzpostavljenem v dolo~enem trenutku na{e zgodovine. In ~e bodo na{i stiki s ~im takim tesni kdaj pozneje, zakaj bi se odrekli prehodu na doma~o pisavo tudi v bodo- ~e? …«. Pri vzpostavljanju in vzdrèvanju evidenc razli~nih zemljepisnih imen bi morala najti svoje mesto tudi v slovenskem jeziku zapisana tuja zemljepisna imena. Ker ima geograf razmeroma {iroko znanje o pokrajinski stvarnosti, je njegova vloga pri kreiranju ustreznega korpusa podoma~enih tujih zemljepisnih imen nepogre{ljiva. Za zdaj je v geografiji raba tujih zemljepisnih imen bolj ali manj prepu{~ena inerciji, kar se prena{a tudi v {ole. Dolgoro~no to zagotovo ni v prid njihovi ustrezni rabi. Navajanje podoma~enih tujih zemljepisnih imen v sloven{~ini se je mo~no pove~alo z razvojem publicistike in s posredovanjem aktualnih novic na prelomu iz 18. v 19. stoletje. Ob takratnem pomanjkanju pravopisnih pravil o pisanju lastnih imen in {e zlasti imen tujega izvora ne presene~a neustaljenost na 10
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 vseh jezikovnih ravninah, obstoj pisnih razli~ic, citatnost ali (delno) podoma~evanje, neenotnost pa se je kazala tudi v pisavi velike za~etnice. Osvobajanje od tujejezi~nih vplivov in publicisti~nih zgledov je bilo postopno, variantnost pa je v obdobju prebujanja narodov pove~evala tudi povezava s slovanskim svetom ter raznovrstnost virov in piscev (Orel 2003, 35). Raba podoma~enih tujih zemljepisnih imen oziroma eksonimov (temeljna definicija pravi, da je eksonim ime v dolo~enem jeziku za topografski objekt zunaj obmo~ja, na katerem ima ta jezik uradni status) postaja z neslutenim razra{~anjem informacijske tehnologije in ra~unalni{tva na eni strani vse bolj vsakdanja, na drugi pa se zaradi globalizacije krepijo te`nje po doslednem zapisovanju imen v izvirni, v primeru nelatini~nih pisav transliterirani obliki. Njihovo dosledno upo{tevanje bi pri nas lahko imelo vsaj dve pomembni posledici. Na eni strani bi se zanemarilo dolgoletno izro~ilo slovenskega jezika, ki ima pri rabi {tevilnih imen bogato tradicijo, na drugi pa uporabnika sili dosledno uporabljati {tevilna diakriti~na ~rkovna znamenja, kar ni preprosto opravilo; na starej{ih pisalnih strojih ga je povsem nemogo~e izvesti. Raba diakriti~nih znamenj je smiselna le, ~e je uporabnik usposobljen razbrati njihove glasovne zna~ilnosti. Kljub dolgoletnemu izro~ilu vsakdanja, publicisti~na in celo strokovna raba tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku za marsikoga {e vedno predstavlja precej{en problem. Tudi zato v raznih publikacijah in medijih {e zdale~ ni enotna. Posamezni avtorji dostikrat vpeljujejo zemljepisna imena v isto slovensko besedilo na ve~ razli~nih na~inov. Navedeni primeri nedosledne rabe, ki kaèjo na razvejeno problematiko nedosledne rabe citatnih, polcitatnih in podoma~enih oblik imen so iz vodnika po Londonu, katerega prevod je leta 1996 iz{el pri DZS (povzeto po [abec 2003, 99): »… Med najbolj priljubljeni zanimivostmi v Londonu so Britanski muzej, Narodna galerija, Znanstveni muzej, Muzej vo{~enih lutk Madame Tussand, Londonska trdnjava in Tateova galerija. (str. 3) … V Westminstru stoji Buckinghamska pala~a. Tu so tudi Parlament, Big Ben, Westminster Abbey, Westminster Cathedral, White Hall ter zgradba in paradni prostor Horse Guards Parade, ki se razteza vse do Trafalgarskega trga. Ta predel leì ob Temzi … Med zanimivostmi Westminstra je tudi Tate Gallery. (str. 22) … Obmo~je Docklands, vzhodno od sredi{~a mesta, je è doìvelo ogromne spremembe … Visok razvojni standard Docklandsa, ki se dviga kot meteor, lahko zavrejo le slabe prometne zveze. (str. 11–12) … Strand se razteza od Trafalgarskega trga, mimo èlezni{ke postaje Charring Cross do Aldwycha, ki se pridruì Fleet Street. (str. 21) … Haywardska galerija je nastanjena v sodobni, namensko zgrajeni stavbi, ki so jo odprli leta 1968 zraven Narodnega gledali{~a in Festivalne dvorane … Zgradbe, ki so jih drugod po Londonu postavili v {estdesetih letih, danes ru{ijo ali obnavljajo: Hayward Gallery, Queen Elizabeth Hall in Royal Festival Hall na South Bank. Rasto~i arhitekturni sklop City ob Londonskem mostu se pona{a z impresivno Hays Gallerio. Na drugi strani Towerskega mostu je Conrad Foundation Design Museum (str. 12) … Bloomsbery leì za New Oxford Street in Tottenham Court Road. V njem so mirni trgi, British Museum, University of London in University Hospital. (str. 16) … V bliìni so televizijski studiji, londonski ìvalski vrt, Regentov park, Male Benetke (Little Venice, opomba Kladnik) in Hampstead …« (str. 20). Zaradi zgolj v imenovalniku zapisanih zemljepisnih imenih v atlasni literaturi k sre~i {tevilne tovrstne teàve odpadejo, kljub temu pa je tudi v njej na {iroko razpredena neenotna in nedosledna raba, v praksi prepu{~ena bolj{im ali slab{im poznavalcem. Ti pogosto slepo, celo trmasto vztrajajo pri svojih re{itvah. Ob tem se sicer opirajo na dolo~ena na~ela, ki pa praviloma ne izhajajo iz globljega poznavanja izhodi{~ in tradicije rabe zemljepisnega imenja. Vse to nenehno poraja zanimive diskusijske prispevke, ki jih poznavalci objavljajo zlasti v ~asopisju (na primer Bav~ar 2005; Natek 2005). Le nekateri posamezniki so v zvezi s podoma~evanjem tujih zemljepisnih imen objavili poglobljene {tudije, ki imajo v prvi vrsti jezikoslovni zna~aj (Moder 1972; Poga~nik 2003, 2005). Roko na srce, tudi strokovnjaki si nismo ni~ kaj enotni o tem, kak{na naj bo optimalna raba podoma~enih tujih zemljepisnih imen v na{em jeziku. Razpon mi{ljenj o tej tematiki je zelo {irok, od poskusov rabe zgolj pe{~ice najbolj uveljavljenih eksonimov do poskusov splo{nega podoma~evanja za potrebe bolj{ega razumevanja prostorske stvarnosti s strani {irokega kroga uporabnikov. V zvezi s te`njo 11
Page 1 and 2: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 6 and 7: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 8 and 9: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 62 and 63:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 64 and 65:
Page 66 and 67:
Page 68 and 69:
Page 70 and 71:
Page 72 and 73:
Page 74 and 75:
Page 76 and 77:
Page 78 and 79:
Page 80 and 81:
Page 82 and 83:
Page 84 and 85:
Page 86 and 87:
Page 88 and 89:
Page 90 and 91:
Page 92 and 93:
Page 94 and 95:
Page 96 and 97:
Page 98 and 99:
Page 100 and 101:
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Page 110 and 111:
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
Page 116 and 117:
Page 118 and 119:
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
Page 126 and 127:
Page 128 and 129:
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
Page 164 and 165:
Page 166 and 167:
Page 168 and 169:
Page 170 and 171:
Page 172 and 173:
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?