3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14
^e{koslova{ke. V tem valu politi~nih sprememb smo se zna{li tudi Slovenci in si prvi~ v zgodovini uspeli
zagotoviti popolnoma neodvisno dr`avo. Te ob~utne spremembe je bilo treba tudi kartografsko ponazoriti,
zato so bila zgodnja devetdeseta leta zlata doba slovenske atlasne literatrure, ki zaradi dobrih poslovnih
rezultatov zalo`b ob izdajanju atlasov po malem {e vedno traja; recimo, da smo v srebrni dobi. Ob
tem velja poudariti, da so priredbe atlasov tehni~no in strokovno zelo zahtevne, saj je treba poskrbeti
za kakovostne izdelke, naravnane k slovenskemu uporabniku. Zaradi tega je treba prilagoditi ne le zemljepisno
imenje na zemljevidih, ampak tudi druge spremljajo~e vsebine ter dodati podrobnej{e zemljevide
in opise na{e domovine, ki morajo biti prilagojeni splo{ni grafi~ni podobi preostalega gradiva.
Prvi posamosvojitveni atlas je bil Atlas sveta, priredba dru`inske izdaje The Times Atlas of the World,
ki je v izvirniku iz{la leta 1990. Slovensko priredbo je leta 1991 izdala Cankarjeva zalo`ba. Strokovni
urednik slovenske razli~ice je bil Karel Natek (1952–), ki sta mu pri podoma~evanju zemljepisnih imen
pomagala Matej Gabrovec in Drago Perko. V dodatku so {e avtorska besedila geografov Ivana Gamsa,
Rada Genoria, Ivana Berti~a in Andrije Bognarja. Atlas je bil ponatisnjen leta 1995, ko je ob imenu
Atlas sveta dobil {e pristavek »za {olo in dom«.
Karel Natek je eden vodilnih slovenskih strokovnjakov na podro~ju uporabne geografije, kamor spada
tudi priprava strokovne in poljudne geografske literature, ki ob svoji informativni sporo~ilnosti skrbi
tudi za popularizacijo stroke v javnosti. Po znanstveni usmeritvi je sicer geomorfolog, vendar je s svojim
{irokim geografskim znanjem neizbrisno zaznamoval sodobno slovensko leksikalno, atlasno in
domoznansko literaturo. Morda njegov najve~ji dose`ek je obse`na monografija Dr`ave sveta (Natek
in Natek 1999), ki je bila prevedena tudi v hrva{~ino in je v obeh jezikovnih razli~icah v nekaj letih do`ivela
{tevilne ponatise. Pri pripravi atlasov, leksikonov in geografskih monografij se je Natek vseskozi
soo~al z zemljepisnimi imeni, zato je za njegove izdelke na podro~ju toponimike zna~ilen razmeroma
enoten, navzven prepoznaven koncept.
Kot je bilo takrat `e obi~ajno, atlasa srednjega formata (31 krat 22 cm) ne sestavlja le zbirka zemljevidov,
ampak so v njem {e {tevilne druge informacije o geografski stvarnosti na{ega planeta. Najprej
je enciklopedi~ni pregled z naslovom Dr`ave in ozemlja (str. 4–43), sledi poglavje geografske primerjave
s statisti~nim pregledom celin, metropolitanskih obmo~ij, najvi{jih vrhov, otokov, oceanov in morij,
dol`in rek ter povr{ine pore~ij in jezer. Sledita opisa glavnih zna~ilnosti Son~evega sistema in Zemlje,
nakar se zvrsti nekaj svetovnih tematskih zemljevidov. V drugem delu atlasa so po podobnem kartografskem,
opisnem in statisti~nem na~elu obravnavane Slovenija, Jugoslavija in sosednje dr`ave
(Jugoslavije). Novost v slovenski atlasni literaturi je geografski slovar~ek (str. 117–122), ki na kratko
razlo`i pomen okrog 250 najpomembnej{ih geografskih izrazov. V imenskem kazalu je okrog 24.500 razli~nih
zemljepisnih imen; razen pri naseljih je ob navedenem imenu najprej zapisan pomenski tip, nato
v kurzivi kraj{ave dr`ave, dr`av, celin, delov celin in oceanov, kjer je pojav ali objekt, ~emur sledi lokacija
imena s {tevilko zemljevida in ~rkovno-{tevil~no navedbo kvadranta.
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v Atlasu sveta so zajeta iz naslednjih zemljevidov (navedeni
so po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu; na prvih sedmih so reliefno-pokrajinski prikazi delov Zemljine
oble brez navedenega merila):
• Severna Amerika;
• Srednja Amerika;
• Antarktika in Ju`na Amerika;
• Afrika;
• Evropa;
• Azija;
• Avstralija in Oceanija;
• Dr`ave sveta v merilu 1 : 70.000.000;
• Dr`ave Evrope v merilu 1 : 15.000.000;
• Anglija (in) Wales v merilu 1 : 2.000.000;
• [kotska v merilu 1 : 2.000.000;
67