3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Kot v vseh preu~enih atlasih, se tudi v tem za iste geografske pojave pojavljajo dvojna podoma~ena imena. Nekatera so smiselna v vlogi podoma~enih alonimov, druga so plod nespretnosti oziroma premajhne pozornosti redaktorske ekipe. Primeri: Andi in Kordiljere (ime je v oklepaju!) za Cordillera de los Andes, Arhipelag Recherche in Oto~je Recherche za Archipelago of the Recherche, Avtonomna pokrajina Notranja Mongolija in Notranja Mongolija, Balaba{ki preliv in Preliv Balabac za Selat Balabac/Balabac Strait, Djerba in Dèrba za Jarbah/Djerba, Evro-predor in Evropredor (na zemljevidu Promet prek Rokavskega preliva tudi Eurotunnel), Falklandski otoki in Malvinski otoki za Falkland Islands/Islas Malvinas, Gabe{ki zaliv in Mala Sirta za Khali •– j Qa – bis, Gorovje Patkai in Hribovje Patkai za Patkai Range/Patkai Boma, Jangce Kiang in Jangce za Chang Jiang, Jezero Turkana in Rudolfovo jezero za Lake Turkana/Lake Rudolph, Ju`na indijskooceanska kotlina in Ju`noindijska kotlina za South Indian Basin (vendar sta na razli~nih lokacijah!), Ju`ni Karpati in Transilvanske Alpe za Carpáţii Meridionali, Karakumski prekop in Türkmenba{ijev prekop za Karakumskij kanal, Kastilsko gorovje in Kastilsko razvodno gorovje za Sistema Central/Cordillera Central, Ni`ji Novgorod in Ni`ni Novgorod za Ni`nij Novgorod. Kljub vzorni natan~nosti je nekaj pomanjkljivosti tudi v imenskem kazalu. Samo v njem je zapisano ime egiptovskega mesta Gize, na zemljevidu je Giza za Al Ji •– zah, v imenskem kazalu je Gradi{~anska in na zemljevidu Gradi{~ansko za Burgenland, v imenskem kazalu je navedeno ime Hamiltonov zaliv, ki na zemljevidih ni nikjer zapisano in mu sploh ni mogo~e dolo~iti lokacije, prav tako je v njem napa~no ime Jezero Kim za afri{ko Jezero Kivu (originalno Lac Kivu), v imenskem kazalu pi{e Jezero Okeechobee za Lake Okeechobee, ki na zemljevidu ni podoma~eno, v imenskem kazalu je Se~urska pu{~ava in na zemljevidu Pu{~ava Sechura za perujsko Desierto de Sechura, v imenskem kazalu pi{e Tesinske Alpe, ki so na zemljevidu Ticinske Alpe za {vicarske Alpi Ticinesi, v imenskem kazalu je zapisano Tihooceanska antarkti~na kotlina, na zemljevidu pa Tihooceansko-antarkti~na kotlina, prav tako so v imenskem kazalu omenjeni na zemljevidu nepodoma~eni Wellesleyevi otoki za avstralsko oto{ko skupino Wellesley Islands. Ime Viktorijin otok je zapisano dvakrat. In {e nekaj stvarnih napak. Za Golfo de Batabanó v Karibskem morju sta navedeni neustrezni slovenski razli~ici Bataba{ki zaliv in Batabaski zaliv, za makedonsko-albansko reko Crni Drim/Drinit te Zi je zapisana napa~na oblika ^rni Drin (v imenskem kazalu je pravilno ime ^rni Drim). Da ne gre za slu- ~aj, potrjujeta podoma~eni imeni Drin za albansko reko Lumi i Drinit in Drinski zaliv za prav tako albanski Gjiri i Drinit. V Gr~iji se pojavi ime Dodekanezi, ki naj bi o~itno pomenilo mnoìnsko obliko imena oto{- ke skupine Dodekanez (originalno Dodekanisos). Avstralsko Lake Frome je napa~no podoma~eno v Fromerjevo jezero. Na zemljevidu Vzhodna Azija je v Kirgizistanu namesto Gorovje Alaj zapisano Gorovje Altaj, ki je povsem drugje. Ju`no od Ju`ne Georgije je na obmo~ju [kotskega morja prikazana podmorska kotlina, ki je poimenovana Ju`noantilska kotlina! V indeksu je zapisano ime Karolina, ki ga ni na zemljevidu; same Karoline namre~ ni, saj se deli na Severno in Ju`no. Na zemljevidu na strani 225 pi{e Kijiv namesto Kijev. Skupina kanadskih otokov Îles de la Madeleine je podoma~ena v en sam Magdalenin otok, sorodne so tudi napake Medvedji otoki namesto Medvedji otok za Bjørnøya, Oto~je Mussau za papuanski Musaau Island, Oto~je Samui za tajski Ko Samui in Oto~je Tanahjampea za indonezijski Pulau Tenahjampea. Avstralska oto{ka skupina Furneaux Group je napa~no podoma~ena v Oto~je Fourneaux, na gospodarskem zemljevidu Japonske pa je napa~no zapisano Oto~je Iz namesto Oto~je Izu za oto{ko skupino Izu-shoto – . Oto~je Wallis in Futuna ni eno samo oto~je, pa~ pa sta dve lo~eni oto~ji, torej bi bilo to francosko odvisno ozemlje v Oceaniji primerneje poimenovati Oto~ji Wallis in Futuna. îlski Península de Taitao ni Polotok Taiato. Ruski mys Alevina ne more biti Rt Alevin, antarkti~ni Cape Adare ne Rt Andre, irski Carnsore Point ne Rt Cansore in kanadski Cape Ray ne Rt Rey. Za poljski Przylaødek Rozewie je v imenskem kazalu napa~no zapisano Rt Rozevie; na zemljevidu je pravilen zapis Rt Rozewie. Prav tako je v imenskem kazalu za perujsko Cordillera Central napa~no navedeno Srednja Kolrdiljera, za malijsko Lac de Manantali pa Zajezitveno jezero Manatali. Na zemljevidu Severovzhodni del ZDA – gospodarstvo je hidronim Lake Winnebago zahodno od Michiganskega jezera napa~no podoma~en v Winnipe{ko jezero. 134
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 450 400 {tevilo podoma~enih imen 350 300 250 200 150 100 50 0 celina dràva naselje zgodovinsko naselje kopenska reliefna oblika kopenski hidronim morski hidronim podmorska reliefna oblika oto{ka reliefna oblika obalna reliefna oblika naravna pokrajina zgodovinska pokrajina pejsa` upravna enota zgodovinska upravna enota drugo Slika 44: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v {olskem atlasu Mladinske knjige. Sicer pa je v Atlasu sveta za osnovne in srednje {ole podoma~enih 2542 tujih zemljepisnih imen. Kar precej jih je s podrobnih tematskih zemljevidov in se v drugih preu~enih virih ne pojavljajo. Kljub temu so razmerja med podoma~enimi imeni zelo podobna razmerjem v Priro~nem atlasu sveta, ki se je pri slovenjenju imen o~itno oprl na prvo izdajo {olskega atlasa. Nenazadnje gre za atlasa istega zalo`nika, Zalo`be Mladinska knjiga. Ker pa je Priro~ni atlas zaradi istega zalo`nika izvirnih predlog v sorodstvenem razmerju tudi z Velikim {olskim atlasom (U~ila 2003), so z zornega kota podoma~evanja zemljepisnih imen vsi ti atlasi medsebojno prepleteni. Med celinami je to pot v ospredju Evropa, ki kar ob~utno preka{a Azijo, tej pa s polovi~nim {tevilom azijskih podoma~enih imen sledi Afrika. Severna Amerika je pred Oceanijo in Ju`na Amerika pred Srednjo Ameriko. Zaradi splo{nega podoma~evanja ruskih zemljepisnih imen je med dràvami v krepkem vodstvu Rusija. Sledijo ji Zdruène dràve Amerike, njim pa evropske dràve Nem~ija, Italija, Francija in Avstrija. Na sedmem mestu je Avstralija, ki ni tako visoko v nobenem drugem atlasu. [ele na osmem mestu je Kitajska, ob njej pa so med azijskimi dràvami na letvici prvih dvajsetih {e Indija, Indonezija, Tur~ija, Japonska in Kazahstan. Neposredno za Kitajsko je Gr~ija, ob njej pa najdemo na lestvici {e evropske dràve Zdruèno kraljestvo, Poljsko, Ukrajino in [panijo, Kanado na enajstem mestu in kot edino afri{- ko dràvo Egipt na predzadnjem mestu. Glede na pomenski tip podoma~enih imen so v tem atlasu na prvem mestu imena kopenskih reliefnih oblik (natan~no 400 imen; slika 44). Tik za petami so jim imena kopenskih hidronimov, potem pa sta kar precej zadaj skoraj izena~eni {tevili oto{kih reliefnih oblik in naselij na ~etrtem mestu. Za njima se zvrstita {tevil~no spet prakti~no identi~ni kategoriji morski hidronimi in obalne reliefne oblike. V primerjavi z drugimi atlasi je podoma~enih tudi veliko imen naravnih pokrajin. Podoma~enih je 170 imen 135
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3:
Page 6 and 7:
Page 8 and 9:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 10 and 11:
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41:
Page 42 and 43:
Page 44 and 45:
Page 46 and 47:
Page 48 and 49:
Page 50 and 51:
Page 52 and 53:
Page 54 and 55:
Page 56 and 57:
Page 58 and 59:
Page 60 and 61:
Page 62 and 63:
Page 64 and 65:
Page 66 and 67:
Page 68 and 69:
Page 70 and 71:
Page 72 and 73:
Page 74 and 75:
Page 76 and 77:
Page 78 and 79:
Page 80 and 81:
Page 82 and 83:
Page 84 and 85:
Page 86 and 87: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?