3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik 300 250 {tevilo podoma~enih imen 200 150 100 50 0 celina dràva naselje zgodovinsko naselje kopenska reliefna oblika kopenski hidronim morski hidronim podmorska reliefna oblika oto{ka reliefna oblika obalna reliefna oblika naravna pokrajina zgodovinska pokrajina upravna enota zgodovinska upravna enota drugo Slika 41: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Priro~nem atlasu sveta. V Priro~nem atlasu sveta in Velikem {olskem atlasu so tudi zelo podobna razmerja pri podoma~itvah imen glede na njihove pomenske kategorije (sliki 41 in 39). V obeh so v ospredju oto{ke reliefne oblike, v priro~nem atlasu pa so na drugem mestu podmorske reliefne oblike, ki so v {olskem atlasu U~il precej manj izpostavljene. Sledijo podoma~ena imena naselij, ki so jim tesno za petami podoma- ~ena imena morskih hidronimov, kopenskih hidronimov, kopenskih reliefnih oblik in dràv, teh je 173. Ve~ kot sto podoma~enih imen je tudi med naravnimi pokrajinami in upravnimi enotami. [tevilo poslovenjenih imen obalnih reliefnih oblik je skromno. 3.15 ATLAS SVETA ZA OSNOVNE IN SREDNJE [OLE Atlas sveta za osnovne in srednje {ole je na{ najbolj uporabljan {olski atlas, v bistvu prava uspe- {nica. Najprej je veljal za obvezno u~no gradivo, ko pa se je na spro{~enem trì{~u pred kratkim pojavijo nekaj konkuren~nih {olskih atlasov, je z njimi »pometel« zaradi svoje nesporne vsebinske kakovosti. Prvi~ je iz{el è leta 1979 pod uredni{tvom Jakoba Medveda (1926–1978), s strani zalo`be pa je bil za pripravo zadolèn Borut Ingoli~ (1939–). Doìvel je vrsto ponatisov, dokler ga niso leta 2002 povsem prenovili. Uredni{tvo je prevzel Karel Natek (1952–), za prevod in priredbo zemljepisnih imen pa je poskrbela geografka Bibijana Mihevc (1955–). S strani zalo`be je za njegovo pripravo odgovoren geograf Milivoj Stankovi~. Po prenovitvi ga odtisnejo vsako leto, tako da je doslej iz{lo è pet izdaj prenovljene razli~ice, skupaj s predhodnikom pa se je {tevilo izdaj povzpelo na 17. V analizi je povzeto stanje iz predzadnje izdaje, ki je iz{la leta 2005. Atlas srednjega formata (30 krat 23,5 cm), ki je konceptualno zasnovan s pogledom od znotraj navzven, torej od Slovenije prek Evrope, bli`njih in bolj oddaljenih celin na ves svet in Zemljo kot del vesolja, je izdelek doma~e in tuje pameti. ê je na primer za Veliki {olski atlas (U~ila 2003) zna~ilna sistema- 126
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 ti~na in poenotena obdelava vseh delov sveta, je pri tem atlasu v ospredju problemski pristop, pri katerem so ob deloma sistemati~nih prikazih izbranih delov sveta izpostavljene vsebine, ki so najbolj zna~ilne prav zanja, zato so ob njihovih glavnih zemljevidih kartografsko ponazorjene kot vzor~ni primeri. Za ve~ino neslovenskih kartografskih predlog je poskrbela nem{ka zalo`ba Westermann Schulbuchverlag GmbH, za preostale kartografske predloge pa so poskrbele slovenske kartografske ustanove Geodetski zavod Slovenije, Geodetski in{titut Slovenije, Monde Neuf d. o. o. in Printa d. o. o. Atlas sveta za osnovne in srednje {ole je v bistvu predvsem kartografski izdelek, zato ga (~e zanemarimo fotografije Ritoznoja, Brkinov, Sti~ne, Oto~ca in Ptuja pred imenskim kazalom) kot grafi~ne ponazoritve sestavljajo izklju~no topografski in najrazli~nej{i tematski zemljevidi, vmes je tudi precej grafikonov. Uvodnemu kazalu sledi poglavje Branje in uporaba kart, nakar je v slogu skromnej{ega nacionalnega atlasa obdelana Slovenija. Zatem se zvrstijo raznovrstni prikazi Evrope in njenih delov (vmes so tudi posamezni primeri iz Slovenije, na primer Planinsko polje, Triglavski narodni park, Bled – turizem), Azije, Afrike, Severne, Srednje in Ju`ne Amerike, Avstralije in Oceanije ter Arktike in Antarktike. Sledijo topografski in tematski zemljevidi sveta kot celote, kartografski del atlasa pa zaklju~ujeta poglavji Zemlja v vesolju in Kartografske projekcije. Za njima je geografski slovar~ek z zgo{~enimi razlagami okrog 320 temeljnih geografskih izrazov, za njim pa poglavje Pisava geografskih imen, v katerem se mladino na razmeroma enostaven, a strokovno neopore~en na~in seznanja z glavnimi vidiki rabe zemljepisnih imen. Atlas zaklju~uje preprosto imensko kazalo z naslovom Seznam imen, ki ga sestavlja skoraj 18.000 razli~nih zemljepisnih imen iz Slovenije in sveta. Po podrobnem ogledu vseh imenskih kazal v preu~enih atlasih lahko re~emo, da ima ravno ta imenik {e najmanj tehni~no-vsebinskih pomanjkljivosti. V njem navedenemu imenu sledi oznaka strani, kjer je zemljevid s poimenovanim pojavom, potem pa je s ~rkovno-{tevil~nima koordinatama dolo~en ustrezen kvadrant v koordinatnem sistemu. Imenik podoma~enih tujih zemljepisnih imen v Atlasu sveta za osnovne in srednje {ole je nastal z zajemom ustreznih imen z naslednjih zemljevidov (navedeni so po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu): • Evropa v merilu 1 : 16.000.000; • Evropa: Tektonske enote v merilu 1 : 40.000.000; • Tranzitni promet prek Alp v merilu 1 : 8.500.000; • Promet prek Rokavskega preliva v merilu 1 : 5.700.000; • Severna Evropa v merilu 1 : 6.000.000 z izsekoma Islandije v istem merilu in obmo~ja Sognefjorda v merilu 1 : 1.000.000; • Zahodna in Srednja Evropa – gospodarstvo v merilu 1 : 6.000.000; • Severno morje – nafta in zemeljski plin v merilu 1 : 6.000.000; • Severno morje – onesnaèvanja okolja v merilu 1 : 6.000.000; • Britansko oto~je v merilu 1 : 4.000.000; • Nizozemsko, Belgija, Luksemburg v merilu 1 : 2.000.000; • Deltaprojekt v merilu 1 : 500.000 z izsekom Katastrofalna poplava 1. februarja 1953 v merilu 1 : 2.000.000; • Rotterdam – Europort v merilu 1 : 250.000; • Francija v merilu 1 : 4.000.000; • Sredozemlje v merilu 1 : 9.000.000; • Jugozahodna Evropa – gospodarstvo v merilu 1 : 6.000.000; • [panija, Portugalska v merilu 1 : 4.000.000; • Italija v merilu 1 : 4.000.000; • Neapeljski zaliv – ìvljenje pod vulkanom v merilu 1 : 300.000; • Jugovzhodna Evropa v merilu 1 : 4.000.000; • Jugovzhodna Evropa, Tur~ija, Kavkaz – gospodarstvo v merilu 1 : 6.000.000; • Srednja Evropa v merilu 1 : 4.000.000; • Srednja Evropa – geologija v merilu 1 : 4.500.000; • Srednja Evropa – nafta in zemeljski plin v merilu 1 : 5.000.000; • Srednja Evropa – elektri~na energija v merilu 1 : 5.000.000; 127
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3:
Page 6 and 7:
Page 8 and 9:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 10 and 11:
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41:
Page 42 and 43:
Page 44 and 45:
Page 46 and 47:
Page 48 and 49:
Page 50 and 51:
Page 52 and 53:
Page 54 and 55:
Page 56 and 57:
Page 58 and 59:
Page 60 and 61:
Page 62 and 63:
Page 64 and 65:
Page 66 and 67:
Page 68 and 69:
Page 70 and 71:
Page 72 and 73:
Page 74 and 75:
Page 76 and 77:
Page 78 and 79: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?