3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14
• Arktika v merilu 1 : 40.000.000;
• Antarktika v merilu 1 : 40.000.000;
• Jugoslavija v merilu 1 : 2.200.000;
• Avstrija v merilu 1 : 3.000.000;
• Italija v merilu 1 : 3.000.000;
• ^e{ka in Slova{ka (ter) Mad`arska v merilu 1 : 3.000.000;
• Albanija, Bolgarija (in) Gr~ija v merilu 1 : 3.000.000.
Atlas, ki ga (~e izvzamemo tematske karte) sestavlja pet vrst zemljevidov, je izdelan z analogno
kartografijo. Uvodni reliefno-pokrajinski zemljevidi s kombinacijo barv in sen~enja plasti~no ponazarjajo
zna~ilnosti povr{ja. Vsi hidronimi, kopenski in morski so prikazani z modro barvo. ^eprav je barva
morij in oceanov v le malo odtenkih, zelo dobro ponazarja obmo~ja plitvih celinskih polic in globljih podmorskih
delov. Vsa zemljepisna imena, ki so zelo na redko posejana, so zapisana v sloven{~ini, seveda,
v kolikor za dolo~en pojav imamo podoma~eno obliko imena. Nekoliko mote~e so (pre){tevilne okraj-
{ave, ki se pojavljajo tudi tam, kjer zaradi obilice razpolo`ljivega prostora ne bi bilo potrebno.
V drugo skupino spada en sam zemljevid z naslovom Dr`ave sveta. Na njem so z najrazli~nej{imi
barvnimi odtenki prikazana ozemlja neodvisnih dr`av. Hidronimi so v enotni svetlomodri barvi, le reke
imajo nekoliko temnej{i modri odtenek. Vsa imena na zemljevidu so zapisana enojezi~no, bodisi v originalni
bodisi v podoma~eni obliki; stopnja doma~enja je velika.
Tretjo vrsto zemljevidov sestavljajo prikazi dr`av po celinah. Kopenski del je belo obarvan, ozemlja
posameznih dr`av pa so lo~ena z debelej{imi obrobami raznih barv, zarisanimi vzdol` dr`avnih mej.
Gostota imen je precej majhna, `al pa so ob ve~inskem podoma~evanju zapisana neenotno, kar velja
{e zlasti za naselbinska imena. Na zemljevidu evropskih dr`av je precej{nja zme{njava. Imena Var{ava,
Praga, @eneva, Dunaj, Benetke, Rim, Neapelj, Bukare{ta, Atene so na primer zapisana dvojezi~no,
najprej v podoma~eni in nato z manj{imi ~rkami v oklepaju v originalni obliki. Imena Haag, Bruselj, Pariz,
Lizbona, Krakov, Budimpe{ta, Gradec, Firence, Temi{var, Solun, Carigrad, Bejrut, Damask, Bagdad,
Teheran, Al`ir so zapisana le v podoma~eni obliki. Tudi ime Bukare{ta je navedeno dvojezi~no, vendar
originalna razli~ica Bucureşti pod slovenskim imenom ni v oklepaju, ~eprav je zapisana z manj{imi
~rkami. V oklepaju so pod slovenskimi imeni {e originalna imena velikih sredozemskih otokov Corse,
Sardegna in Sicilia, ob tem pa so imena Kreta, Baleari in Ferski otoki navedena le v sloven{~ini. Na
zemljevidih dr`av ostalih celin so imena zapisana izklju~no enojezi~no, torej podoma~eno ali v originalni
obliki. Resni~nost pregovora »izjema potrjuje pravilo« dokazuje dvojezi~ni zapis Sulawesi (Celebes)
na zemljevidu Dr`ave Avstralije in Oceanije; morda je mi{ljen kot alonim.
^etrta vrsta so zemljevidi oceanov s sivkasto obarvanimi celinami in otoki ter s sivkastomodro do
temnomodro obarvanimi odtenki, ki z razli~nimi globinskimi pasovi ponazarjajo razgibanost podmorskega
reliefa. Na teh zemljevidih so ob imenih celin, ki so edini kopenski toponimi, izklju~no podoma~eno
zapisana samo imena morskih hidronimov, podmorskih reliefnih oblik, otokov in oto~ij.
Ve~ina zemljevidov v atlasu spada v kategorijo topografskih prikazov delov celin, skupin dr`av in
posameznih dr`av. Razgibanost kopenskega reliefa je ponazorjena z razli~nimi barvnimi odtenki za posamezne
vi{inske pasove. Paleta barv sega od ni`inske zelene prek rumene, rjave, sive do bele, s katero
so prikazana ve~ kot 6000 m visoka obmo~ja. Z modrimi ~rtkami so prikazana mo~virja in s ~rnimi pikicami
pu{~avska obmo~ja. Globina morij je ponazorjena z razli~nimi modrimi odtenki. Z raznimi modrimi
odtenki, razli~nimi obrobami in {rafurami so ponazorjeni razli~ni tipi jezer.
Podoma~ena zemljepisna imena so zapisana na tri na~ine. Imena dr`av, morskih hidronimov, podmorskih
reliefnih oblik, ve~ine neevropskih rek in jezer, kopenskih reliefnih oblik, ki segajo ~ez ozemlje
ve~ dr`av, vseh kopenskih reliefnih oblik na obmo~jih zunaj Evrope, naravnih pokrajin in redkih podoma~enih
upravnih enot so navedena samo v sloven{~ini. Tako so zapisana tudi nekatera podoma~ena
imena oto{kih reliefnih oblik, imena drugih so dvojezi~na, s tem, da so z nekoliko manj{imi ~rkami
v oklepajih navedena originalna imena, pri imenih tretjih pa je v oklepaju slovenska razli~ica imena.
Zadnjenavedeni na~in je splo{no uveljavljen za zapisovanje podoma~enih imen naselij, evropskih jezer,
69