3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik barve, brez sen~enja. Sladkovodna jezera in reke so ponazorjene z enotno temnej{o modro barvo, slana jezera pa imajo ro`nat barvni odtenek. Po svojih zna~ilnostih spadajo k topografskim zemljevidom tudi zemljevidi oceanov. Vsa zemljepisna imena na zemljevidih sveta, Arktike, Antarktike in oceanov so zapisana izklju~no enojezi~no, bodisi v podoma~eni bodisi v originalni obliki. Povsem druga~na je zasnova zapisovanja podoma~enih zemljepisnih imen na regionalnih zemljevidih delov celin, ki je dosledno izpeljana skozi ves atlas. Ve~ina podoma~enih imen znotraj posameznih dràv je zapisana v oklepajih za originalnimi imeni. Na kopnem so izklju~no slovenska imena (~e se razlikujejo od originalnih imen) uporabljena le za poimenovanja dràv, zgodovinskih pokrajin in zgodovinskih naselij. <strong>Geografski</strong> pojavi, ki se razprostirajo ~ez ozemlja ve~ dràv ali na ozemljih dveh sosednjih dràv, so praviloma poimenovani le v slovenskem jeziku. Tovrstno navajanje je prevladujo~e tudi pri morskih hidronimih, kjer pa je pomembna izjema. Zalivi znotraj teritorialnih voda posameznih dràv so namre~ zapisani dvojezi~no, najprej v izvirni in zatem v oklepaju v podoma~eni obliki. Omeniti velja {e zapisovanje imen na uradnih dvojezi~nih obmo~jih. Tamkaj{nja imena naselij in upravnih enot so navedena v obeh uradnih jezikih in so medsebojno lo~ena s po{evnico. Na regionalnih zemljevidih je gostota zemljepisnih imen praviloma ve~ja kot na svetovnih. Drugi tip sestavljajo politi~ni zemljevidi sveta in celin. Sem je mogo~e uvrstiti tudi zemljevid ~asovnih pasov. Naravne prvine na politi~nih zemljevidih so mo~no posplo{ene, saj so namenjene zgolj la`ji orientaciji. Teì{~e vsebine zemljevidov so barvne ploskve posameznih dràv in odvisnih ozemelj. Vsaka dràva je ozna~ena z dolo~eno barvo, zato se jasno lo~i od sosed. V podlagi je sivo sen~enje, ki nakazuje razgibanost povr{ja. Morja so prikazana v enotnem svetlomodrem barvnem odtenku, kakr- {nega ima tudi Kaspijsko jezero, ki ima v bistvu zna~ilnosti jezera in morja. Vsa druga jezera so ne glede na njihovo sladko ali slano vodo vrisana z enotnim, nekoliko temnej{im modrim odtenkom, reke pa s {e bolj temno modro barvo. Zemljepisna imena na politi~nih zemljevidih so zapisana bodisi v podoma~eni bodisi v originalni obliki. Zaradi tega je podoma~ena imena te`ko razlikovati od originalnih in si je treba pomagati ali z imenskim kazalom ali z ogledom regionalnih zemljevidov. Tudi imena na uradnih dvojezi~nih obmo~jih so zapisana le v enem jeziku, to je v jeziku prevladujo~ega naroda v dràvi. Gostota imen je zmerna, stopnja doma~enja pa velika. V vsem atlasu poenotena tipografija je razmeroma preprosta, vendar ni razloèna v legendi. ^rke za zapis imen najmanj{ih naselij, gorskih vrhov, ledenikov, rek in manj{ih jezer so precej majhne in zato neprijazne do uporabnika, vendar je na ta na~in mogo~e predstaviti ve~ informacij. Pomembna slabost tega atlasa je dejstvo, da so v njem s ~rno barvo zapisani tudi vsi hidronimi, kar je posledica koprodukcijskega tiska, saj so tovrstna imena v italijanski predlogi zapisana v modrem. Uporabljena so raznovrstna diakriti~na in naglasna znamenja, prav tako vse posebne latini~ne ~rke. Z vidika zemljepisnih imen je najve~ja odlika atlasa pravilen zapis imen na obmo~ju vseh dràv, nastalih na obmo~ju nekdanje Sovjetske zveze. Tako imamo pravilno pre~rkovana ruska, beloruska in ukrajinska imena, slednja skladno z nedavno odlo~itvijo Ukrajine z angle{kim latinizacijskim klju~em, prepoznavnem po popolni odsotnosti {umevcev. Spremenjeni so tudi sistemi zapisovanja imen v Gruziji, Kazahstanu, Uzbekistanu, Tadìkistanu in Turkmenistanu. [e vedno pa so prisotne teàve pri pre~rkovanju imen iz arabske pisave. Obi~ajno dvojnost pre~rkovanja z angle{kim in francoskim latinizacijskem klju~em so v italijanskem uredni{tvu re{ili na malce nenavaden na~in: povsod, kjer je sprejemljivo, so uporabili enoten, angle{ki latinizacijski klju~, v deèlah, nagnjenih k pre~rkovanju v francoski obliki, pa navajajo izklju~no imena v (neuradnem) francoskem jeziku. Na ta na~in je imenje v Maroku, Alìriji in Tuniziji precej osiroma{eno. Tako je francoski latinizacijski klju~ uporabljen samo v Mavretaniji in v severnem, pu{~avskem delu Malija. Kitajske pismenke so v Ljudski republiki Kitajski pre~rkovane s pinjiinom, na Tajvanu pa z Wade-Gilesovim pre~rkovalnim sistemom. Japonska imena so tradicionalno zapisana skladno s Hepburnovim pre~rkovalnim sistemom. Po osebah poimenovana ruska ve~besedna imena so sistemati~no zapisana v svojilni pridevni{ki obliki, na primer êrskijevo gorovje za hrebet êrskogo, De`njovov rt za mys De`nëva, Lomonosovov 140
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 hrbet za Lomonosov Ridge, Makarovova kotlina za Makarov Basin, [elihovov zaliv za zaliv [elihova. Podobno so sistemati~no v svojilni obliki zapisana ve~besedna imena, povezana z rekami, bodisi, da gre za del njihovega toka, bodisi za reliefne oblike, ki so jih te reke izoblikovale. Zna~ilni primeri so Amazonkino ustje za Estuário de Rio Amazonas, Donavina delta za Delta Dunaürii, Ebrova delta za Delta de l'Ebre, Iravadijevo ustje za Era – wadi •– Mytwana – , Misisipijeva delta za Mississippi Delta, Nigrova delta za Niger Delta in Nilova delta za Nile Delta. Dvojna podoma~ena zemljepisna imena za isti geografski pojav oziroma topografski objekt so z redkimi izjemami v vlogi alonimskih razli~ic in so kot tak{na tudi na zemljevidih zapisana z vmesnimi po{evnicami. Primeri so Cejlon in [rilanka za otok Ceylon/Şri •– Lańka – , Dèrdap in @elezna vrata za sotesko \erdap/Porţille de Fier, Falklandi in Malvini za oto{ko skupino Falkland Islands/Islas Malvinas, gora Sinaj in Mojzesova gora za vzpetino Jabal Mu – sa, Zgornje Poadi`je in Ju`na Tirolska za pokrajino Alto Adige/Südtirol, Ju`no oto~je in oto~je Tubuai za oto{ko skupino Îles Australes/Îles Tubuaï, kordiljera Albatros in Vzhodni tihooceanski hrbet za podmorsko reliefno obliko East Pacific Rise, Liparski otoki in Vetrni otoki za oto{ko skupino Isole Lipari/Isole Eolie, Malavijsko jezero in Nja{ko jezero za vodno telo Lake Malawi/Lago Niassa, Moluki in Di{avni otoki za oto{ko skupino Kepulauan Maluku, Nebe{ko gorovje in Tjan{an za pogorje Tjan{an/Tian Shan, oto~je Tonga in Prijateljski otoki za oto{ko skupino Tonga Islands, Santorin in Tera za otok Santorini/Thíra, Transilvanija in Sedmogra{ka za pokrajino Transilvania/Ardeal/Erdély/Siebenbürgen, Tar in Velika Indijska pu{~ava za Tha – r/Great Indian Desert. Neusklajeni sta le obliki Karibski otoki in Karibsko oto~je, ki sta naslova za slikovne ponazoritve na strani 163 in zemljevide na strani 164, ter Kurlandski zaliv in Kurski zaliv za Kurskij zaliv, rusko-litvansko laguno Baltskega morja. Kot podoma~eni alonimski razli~ici sta v imenskem kazalu navedeni le imeni Epidavrus za gr{ko zgodovinsko naselje Epidaver in Iberski polotok za Pirenejski polotok. V imenskem kazalu pa je {e ve~ podoma~enih zemljepisnih imen, ki jih ni na zemljevidih. Poimenovani pojav ni nujno zapisan niti v izvirni obliki, lahko pa je zapisan samo v originalu in na zemljevidu ni podoma~en. Tovrstne nedoslednosti so se pojavile zaradi premalo pre~i{~enega seznama napa~no zapisanih imen za podoma~itev, ki je nastal na podlagi izpisa slovenskih imen iz imenskega kazala Velikega druìnskega atlasa sveta (kar so postorili Italijani, pri nas pa smo imena »popravili«) in posredovanja imen za podoma~itev z nekaterih zemljevidov italijanskega originala, ki pozneje sploh niso bili vklju~eni v atlas. Precej zajeten seznam vsebuje imena Berezina za belorusko reko Bjarèzina, Bourgetsko jezero za francosko Lac de Bourget, Comsko jezero za italijansko Lago di Como, ânijsko jezero za rusko ozero âny, Edfu za egiptovsko naselje Idfu – , Gore pri Ju`nem oto~ju za tihooceansko reliefno obliko Austral Seamounts, Kalmarski preliv za {vedski Kalmarsund, Kongovska kotlina za Bassin du Congo, Kuban za rusko reko Kuban', ledenik Recovery za antarkti~ni Recovery Glacier, Lugansko jezero za {vicarsko-italijansko vodno telo Lago di Lugano, oaza Dakhla, oaza Karga in oaza Siwa za egiptovske oaze Wa – ha – t ad Da – khilah, Wa – ha – t al Kha – rijah in Wa – ha – t Si •– wah, obala Eights in Obala Ingrid Christensen za antarkti~ni pokrajini Eights Coast in Ingrid Christensen Kyst, Obalna Kordiljera za venezuelsko pogorje Cordillera de la Costa, Pafos za ciprsko mesto Néa Páfos, Pe~orski zaliv za ruski zaliv Pe~orskaja guba v Barentsovem morju, polotok Buza~i za kazahstanski polotok Tubek Bu – za~y/poluostrov Buza~i ob Kaspijskem jezeru, Polotok ribi~ev za ruski poluostrov Ryba~ij, rt Trois Fourches za maro{ki rt Cap des Trois Fourches, Scottov ledenik za antarkti~ni Scott Glacier, Serranska plitvina za plitvino Cayo de Serrana v Karibskem morju, Severna Sosva za rusko reko Severnaja Sos'va, Slessorjev ledenik za antarkti~ni Slessor Glacier, Spitsber{ke plitvine za plitvine Spitsbergen Banks v Barentsovem morju, Sundska celinska polica za plitvino Sunda Shelf v Ju`nokitajskem in Javanskem morju, [midtov otok za ruski ostrov [midta, Thwaitesov jezik ledenih gor za Thwaites Iceberg Tongue v Amundsenovem morju, Tirint za gr{ko zgodovinsko naselje Tírins, Vatsko morje za Waddenzee/Wattenmeer v Severnem morju, Visoka Himalaja za azijsko pogorje Great Himalaya Range, vi{avje Chotanagpur za indijsko reliefno obliko Chotana – gpur Plateau, Walgreenova obala za antarkti~no pokrajino Walgreen Coast, Whitmorsko gorovje za antarkti~no pogorje Whitmore Mountains, Wilkinsova oìna za preliv Wilkins Sound v Bellinghsausnovem 141
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3:
Page 6 and 7:
Page 8 and 9:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 10 and 11:
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41:
Page 42 and 43:
Page 44 and 45:
Page 46 and 47:
Page 48 and 49:
Page 50 and 51:
Page 52 and 53:
Page 54 and 55:
Page 56 and 57:
Page 58 and 59:
Page 60 and 61:
Page 62 and 63:
Page 64 and 65:
Page 66 and 67:
Page 68 and 69:
Page 70 and 71:
Page 72 and 73:
Page 74 and 75:
Page 76 and 77:
Page 78 and 79:
Page 80 and 81:
Page 82 and 83:
Page 84 and 85:
Page 86 and 87:
Page 88 and 89:
Page 90 and 91:
Page 92 and 93: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?