3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
Salamanka, zanimivo, da ne tudi Sevilja, ki pa je kot primer navedena v Pravilih). Na drugi strani pa ni
podoma~eno ime francoskega karibskega otoka Martinik, ki je zapisano izklju~no kot Martinique. Na
eni strani se omenja Shetlandsko oto~je, bli`nja in morfolo{ko povsem sorodna oto{ka skupina pa je
poimenovana Orkneyjski otoki.
Nenavadno so podoma~ena zemljepisna imena Pripet, Pripetska mo~virja in Riad. Za prvi dve sta
`e dolgo v rabi razli~ici Pripjat in Pripjatsko barje, ki izhajata iz ruskega jezika, medtem ko navedeni
obliki o~itno izvirata iz angle{~ine (Pripet in Pripet Marshes). Saudijski Riad se obi~ajno doma~i z vmesnim
j, torej Rijad. Poseben »biser« je dansko glavno København, ki je kot nadrejena sopomenka zapisano
v ~rkovno poenostavljeni obliki Köbenhavn in kot podrejena sopomenka po nem{ko kot Kopenhagen.
Le kaj bi porekel Matej Cigale, ki je zanj `e pred skoraj stoletjem in pol uporabil podoma~eno, zdaj `e
pozabljeno obliko Kodanj (Atlant 1869–1877)?
Pohvaliti pa velja, da so se pojavile podoma~itve nekaterih imen, za katere smo doslej kolebali, ali
naj jih zapi{emo v originalni ali v podoma~eni obliki. Zna~ilni primeri so Abid`an (Abidjan), Bogota (Bogotá),
Bombaj (Mumbai/Bombay), Grobni{ko polje (Grobni~ko Polje), Hrva{ko Zagorje (Hrvatsko Zagorje),
Hanoj (Ha Noi, doslej smo ga praviloma podoma~evali v Hanoi – mimogrede, zakaj ne bi po tem zgledu
podoma~i tudi kambo{ko glavno mesto kot Pnompen?), Poznanj (Poznań), Quebec (angle{ka razli~ica
francoskega imena Quebéc – primerjava obeh oblik poka`e, kako ob~utljivo je lahko ustrezno razumevanje
posameznih zapisov), Rjukju (Ryu – kyu – -Shoto – ), Severni rt (Nordkapp), Soma (Somme), Talin (Tallinn)
in Vilna (Vilnius). Pozitiven premik je tudi uporaba ob~noimenskega izraza de`ela namesto manj primernega
izraza zemlja, na primer Nova de`ela za Novaja zemlja kot nadrejena sopomenka za Nova
zemlja, ~etudi ta vidik ni dosledno izpeljan, saj sta kot edini mo`ni obliki navedeni tako Zemlja Franca
Jo`efa za zemlja Franca-Iosifa kot Ognjena zemlja za Tierra del Fuego.
Problemati~no je, da pri nekaterih imenih ni nakazana navezava na drugo obliko imena, ~eprav gre
za poimenovanje istega pojava. Zna~ilna primera sta imeni kitajskega mesta Kanton oziroma Guangzhou,
ter imeni mehi{ko-ameri{ke reke Rio Bravo ozriroma Rio Grande (pri Rio Bravu bi bila ustreznej{a
originalna oblika imena Río Bravo del Norte). Neustrezno je, da je Kaspijsko jezero zapisano izklju~no
kot Kaspijsko morje (iz ruskega Kaspiskoe more), medtem ko je bli`nje Aralsko jezero (rusko Aralskoe
more) navedeno samo kot jezero. Med {tirimi velikimi japonskimi otoki je kot izto~nica obdelan le najmanj{i
[ikoku. Vklju~ena je tudi Dolnja Lu`ica, ki ni pokrajina, ampak upravna enota, Gornje Lu`ice
pa ni. Izto~nica je tudi filipinski otok Luzon, medtem ko drugi veliki otok Filipinskega arhipelaga Mindanao
manjka. Vklju~en je ruski polotok Kola, ni pa na primer Kam~atke. ^lovek se vpra{a, zakaj je
med vsemi azorskimi otoki vklju~en le mali Flores (ni pa obdelan istoimenski indonezijski otok) in med
vsemi francoskimi departmaji samo Pas-de-Calais. Podobno velja za {pansko provinco na Kanarskih
otokih Las Palmas. Tudi med anti~nimi pokrajinami ni pravega reda. Vklju~ena je na primer Pamfilija,
ne pa tudi Argolida, Akarnanija, Lakonija, Mesenija …
Zanimivo je, da so kot izto~nice navedene vse zvezne dr`ave v Zdru`enih dr`avah Amerike, z izjemo
Washingtona, ki je o~itno izpadel le zaradi povr{nosti, ker se imenuje enako kot glavno mesto ZDA.
Med kanadskimi provincami so vklju~ene le Nova Fundlandija (pravilno je Nova Fundlandija in Labrador),
Nova [kotska, Ontario, Québec, Saskatchewan in Severozahodna ozemlja. Podobna nedoslednost
velja tudi za druge upravne enote najvi{je ravni, tako v Evropi kot na drugih celinah.
Pomanjkljive ali napa~ne so tudi nekatere identifikacije izto~nic. Zna~ilni primeri so Atos, ki je opisan
kot polotok, ~eprav je gora, Baranja, ki je opisana kot hrva{ka, ne pa tudi mad`arska pokrajina,
Bene~ija, ki je opisana kot podrejena sopomenka za Bene{ko Slovenijo, ne pa tudi kot italijanska de`ela
Veneto, Borneo, ki naj bi bil samo indonezijski otok, ne pa tudi malezijski in brunejski, Brenner, ki
naj bi bil le avstrijski in ne tudi italijanski prelaz, Cape Town, ki ni opredeljen kot ju`noafri{ko glavno
mesto (afrikanska razli~ica Kaapstadt ni navedena), ^ernjeja, ki naj bi bila mesto v Bene{ki Sloveniji,
v resnici pa je zgodovinsko pomembna vas v ob~ini Neme (Nimis), Dinara, ki naj bi bila samo hrva{-
ko in ne tudi hercegovsko pogorje, reka Duero, ki je zapisana le v {panski jezikovni razli~ici, reka Inn,
ki naj bi tekla samo v Avstriji, Lago Maggiorre, ki naj bi bilo izklju~no italijansko in ne tudi {vicarsko jeze-
152