3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
Zanimivo je, da nekatere pridevnike (na primer veliki, srednji, mali) v mnogih jezikih prevajajo, tudi
v sloven{~ini (na primer Mali Hingan, Veliki Antili, Srednji Andaman). Zna~ilni zgledi tega tipa so Niagarski
slapovi za Niagara Falls, Bodensko jezero za Bodensee, Tremitski otoki za Isole Tremiti in
Kapverdska kotlina za Cap Verde Basin. Zlasti pri oto~jih je v mnogih primerih mo`no in je dejansko
celo pogosteje v rabi samo podoma~eno ime brez ob~noimenske sestavine (na primer
Kurili = Kurilski otoki, Andamani = Andamanski otoki, Falklandi = Falklandski otoki, tudi Atlantik = Atlantski
ocean; kraj{e oblike se praviloma uporabljajo tudi za poimenovanje upravnih enot). V ednini se
sploh pogosteje uporablja samo lastno ime (na primer Crooked za Crooked Island in posledi~no na
otoku Crookedu).
7. Foneti~no zapisan koren z uporabo slovenske kon~nice. Nadaljnja stopnja v podoma~evanju
je najlep{e razvidna pri imenih dr`av, pomembnej{ih pokrajin, celin in nekaterih otokov. Pri njej je
dose`eno idealno so`itje med tujim korenom in na{o izreko, torej je koren pisan popolnoma foneti~no,
kon~nice pa so popolnoma pona{ene. Sem na primer spadajo zemljepisna imena [panija,
Francija, Portugalska, Azija, Sicilija, Korzika, Lombardija, Bretanja, Porenje, Pomorjanska, Katalonija.
8. Prevedena zemljepisna imena. V naslednjo skupino podoma~enih zemljepisnih imen spadajo popolni
prevodi. V tovrstnih primerih sploh ne gre ve~ za izvirno uradno ime v korenskem, temve~ samo
{e v pomenskem smislu. Zgledi so Rde~e morje, Plitvina je`evcev, Nizozemska, Veliko slano jezero,
Skalno gorovje, Rt dobrega upanja. V teh imenih sre~ujemo tudi splo{no in delno prevzete tujke
(primera sta Tihi ocean, Sedma avenija) ter korenske osnove mo~no podoma~enih zemljepisnih imen
(na primer Zahodnosibirsko ni`avje, Nova Zelandija, Nova [kotska, Novi ju`ni Wales).
9. Tradicionalno podoma~ena zemljepisna imena. Ne preve~ {tevilno zadnjo skupino, ki pa je bila
v preteklosti mo~neje zastopana, sestavlja nekaj zemljepisnih imen, pri katerih je »ponekod {e ~utiti
koren« (na primer Rim za Roma, Benetke za Venezia), »pri drugih pa {e tega ne, ker je ime prevzeto
po drugi poti« (na primer Dunaj za Wien, Celovec za Klagenfurt, Videm za Udine; opomba avtorja:
po danes najverjetnej{i Ramov{evi etimologiji sta Celovec in Klagenfurt vzporedno razvita iz anti~nega
Aquilana).
Poskus bolj geografsko obarvane tipologije, ki ob jezikovnih vidikih upo{teva tudi izvor oziroma na~in
nastanka zemljepisnih imen, je izveden v elaboratu Imenik tujih imen v Slovenskem jeziku (Kladnik 1999).
Predstavljen je bil na posvetovanju Delovne skupine o eksonimih leta 2003 v Pragi in je objavljen v publikaciji
Exonyms and the International Standardisation of Geographical Names (Kladnik 2007, 119–131).
Podoma~ena tuja imena so razvr{~ena v naslednje skupine:
1. Izvorno slovensko ime. Gre za imena, pri katerih je ~utiti izvor v na{em jeziku, ki je bil lahko tudi
podlaga za nastanek zdaj{njih imen v tujih jezikih. Slednje velja {e zlasti za imena v zamejstvu. Zna-
~ilni primeri so Bela za Vellach, Gradec za Graz, Lipnica za Leibnitz, Gorica za Gorizia, Devin za
Duino, Nem~ija za Deutschland.
2. Prevedeno ime. V to skupino podoma~evanja spadajo popolnoma prevedena zemljepisna imena.
Na izvirno uradno ime spominjajo le {e v pomenskem smislu. V teh imenih sre~ujemo splo{no in
delno prevzete tujke ter korenske osnove mo~no podoma~enih zemljepisnih imen. Zna~ilni primeri
so Balijsko morje za Laut Bali, Beli Nil za Al Bahr al Abyad, Bo`i~na plitvina za Christhmas Bank,
Rumena reka za Huang He in Nova Zelandija za New Zealand.
3. Prevedeno kolonialno ime. Tudi v tej skupini so zemljepisna imena prevedena, vendar iz imen v jezikih
kolonialnih velesil, ~eprav so ob njih v rabi tudi imena v tradicionalnih doma~inskih jezikih. Lahko
so prevedena tudi imena geografskih pojavov in topografskih objektov, ki so jih poimenovali kolonisti.
Tak{na so tudi vsa imena nekdanjih kolonij. Neredko se kolonialna imena tako zelo razlikujejo
od originalnih doma~inskih imen, da slednja v njih sploh niso razpoznavna. Z ozemlja nekdanje Sovjetske
zveze so v to skupino vklju~ena imena v ruskem jeziku, ki v doma~inskih jezikih nimajo pomenske
ustreznice. Zna~ilni primeri so Beli rt za Râs Nouâdhibou/Cap Blanc, Nova Granada za Granada
Nueva, Obala popra za Grain Coast, Sevansko jezero za Sevana Lich/ozero Sevan, Viktorijin Nil za
Victoria Nile in Vulkanski otoki za Io – /Kazan-Retto – /Volcano Islands.
24