3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14
ti~na in poenotena obdelava vseh delov sveta, je pri tem atlasu v ospredju problemski pristop, pri katerem
so ob deloma sistemati~nih prikazih izbranih delov sveta izpostavljene vsebine, ki so najbolj zna~ilne
prav zanja, zato so ob njihovih glavnih zemljevidih kartografsko ponazorjene kot vzor~ni primeri. Za ve~ino
neslovenskih kartografskih predlog je poskrbela nem{ka zalo`ba Westermann Schulbuchverlag GmbH,
za preostale kartografske predloge pa so poskrbele slovenske kartografske ustanove Geodetski zavod
Slovenije, Geodetski in{titut Slovenije, Monde Neuf d. o. o. in Printa d. o. o.
Atlas sveta za osnovne in srednje {ole je v bistvu predvsem kartografski izdelek, zato ga (~e zanemarimo
fotografije Ritoznoja, Brkinov, Sti~ne, Oto~ca in Ptuja pred imenskim kazalom) kot grafi~ne
ponazoritve sestavljajo izklju~no topografski in najrazli~nej{i tematski zemljevidi, vmes je tudi precej
grafikonov. Uvodnemu kazalu sledi poglavje Branje in uporaba kart, nakar je v slogu skromnej{ega nacionalnega
atlasa obdelana Slovenija. Zatem se zvrstijo raznovrstni prikazi Evrope in njenih delov (vmes
so tudi posamezni primeri iz Slovenije, na primer Planinsko polje, Triglavski narodni park, Bled – turizem),
Azije, Afrike, Severne, Srednje in Ju`ne Amerike, Avstralije in Oceanije ter Arktike in Antarktike.
Sledijo topografski in tematski zemljevidi sveta kot celote, kartografski del atlasa pa zaklju~ujeta poglavji
Zemlja v vesolju in Kartografske projekcije. Za njima je geografski slovar~ek z zgo{~enimi razlagami
okrog 320 temeljnih geografskih izrazov, za njim pa poglavje Pisava geografskih imen, v katerem se
mladino na razmeroma enostaven, a strokovno neopore~en na~in seznanja z glavnimi vidiki rabe zemljepisnih
imen. Atlas zaklju~uje preprosto imensko kazalo z naslovom Seznam imen, ki ga sestavlja skoraj
18.000 razli~nih zemljepisnih imen iz Slovenije in sveta. Po podrobnem ogledu vseh imenskih kazal
v preu~enih atlasih lahko re~emo, da ima ravno ta imenik {e najmanj tehni~no-vsebinskih pomanjkljivosti.
V njem navedenemu imenu sledi oznaka strani, kjer je zemljevid s poimenovanim pojavom, potem
pa je s ~rkovno-{tevil~nima koordinatama dolo~en ustrezen kvadrant v koordinatnem sistemu.
Imenik podoma~enih tujih zemljepisnih imen v Atlasu sveta za osnovne in srednje {ole je nastal
z zajemom ustreznih imen z naslednjih zemljevidov (navedeni so po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu):
• Evropa v merilu 1 : 16.000.000;
• Evropa: Tektonske enote v merilu 1 : 40.000.000;
• Tranzitni promet prek Alp v merilu 1 : 8.500.000;
• Promet prek Rokavskega preliva v merilu 1 : 5.700.000;
• Severna Evropa v merilu 1 : 6.000.000 z izsekoma Islandije v istem merilu in obmo~ja Sognefjorda
v merilu 1 : 1.000.000;
• Zahodna in Srednja Evropa – gospodarstvo v merilu 1 : 6.000.000;
• Severno morje – nafta in zemeljski plin v merilu 1 : 6.000.000;
• Severno morje – onesna`evanja okolja v merilu 1 : 6.000.000;
• Britansko oto~je v merilu 1 : 4.000.000;
• Nizozemsko, Belgija, Luksemburg v merilu 1 : 2.000.000;
• Deltaprojekt v merilu 1 : 500.000 z izsekom Katastrofalna poplava 1. februarja 1953 v merilu 1 : 2.000.000;
• Rotterdam – Europort v merilu 1 : 250.000;
• Francija v merilu 1 : 4.000.000;
• Sredozemlje v merilu 1 : 9.000.000;
• Jugozahodna Evropa – gospodarstvo v merilu 1 : 6.000.000;
• [panija, Portugalska v merilu 1 : 4.000.000;
• Italija v merilu 1 : 4.000.000;
• Neapeljski zaliv – `ivljenje pod vulkanom v merilu 1 : 300.000;
• Jugovzhodna Evropa v merilu 1 : 4.000.000;
• Jugovzhodna Evropa, Tur~ija, Kavkaz – gospodarstvo v merilu 1 : 6.000.000;
• Srednja Evropa v merilu 1 : 4.000.000;
• Srednja Evropa – geologija v merilu 1 : 4.500.000;
• Srednja Evropa – nafta in zemeljski plin v merilu 1 : 5.000.000;
• Srednja Evropa – elektri~na energija v merilu 1 : 5.000.000;
127