3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14<br />
400<br />
350<br />
{tevilo podoma~enih imen<br />
300<br />
250<br />
200<br />
150<br />
100<br />
50<br />
0<br />
Cigale<br />
Oro`en<br />
Bohinec<br />
[kolska knjiga<br />
Medved<br />
Timesov atlas<br />
VAS – 1992, 1996<br />
Moje prvo ~udovito …<br />
[olski atlas – GIAM<br />
Atlas 2000<br />
Dorling<br />
Monde Neuf<br />
U~ila<br />
Priro~ni atlas<br />
[olski atlas – Mladinska<br />
De Agostini 2005<br />
Knauer<br />
Pravopis<br />
Atlantski ocean Indijski ocean Tihi ocean Arkti~ni ocean Antarkti~ni ocean<br />
Slika 53: [tevilo podoma~enih tujih zemljepisnih imen po celinah v preu~enih atlasih sveta, Velikem<br />
splo{nem leksikonu in Slovenskem pravopisu.<br />
imen v Severni Ameriki ve~je kot v Afriki. Po velikem {tevilu podoma~enih severnoameri{kih imen izstopata<br />
{e [olski atlas (U~ila 1959 in 1964) in Cigaletov Atlant (Matica Slovenska 1869–1877). V slednjem<br />
je tudi najve~ podoma~enih imen z obmo~ja Oceanije, ki pride nadpovpre~no do izraza {e v [olskem<br />
atlasu (U~ila 1959 in 1964), Dru`inskem atlasu sveta (Slovenska knjiga 2001) in Zemljepisnem atlasu<br />
za srednje in njim sorodne {ole (De Agostini 1941). Po {tevilu podoma~enih imen z obmo~ja Antarktike<br />
izstopajo Veliki dru`inski atlas sveta (DZS 1992), [olski atlas (U~ila 1959 in 1964) in Dru`inski atlas<br />
sveta (Slovenska knjiga 2001).<br />
[tevilo podoma~enih zemljepisnih imen po oceanih je najve~je v virih, kjer je podrobneje predstavljen<br />
in poimenovan podmorski relief, medtem ko je {tevilo podoma~enih mareonimov precej bolj ustaljeno<br />
(slika 53). Najve~je {tevilo podoma~enih morskih imen in imen podmorskih reliefnih oblik vsebujejo Dru-<br />
`inski atlas sveta (931 imen; Slovenska knjiga 2001), Veliki dru`inski atlas sveta (801 imen; DZS 1992)<br />
in <strong>Geografski</strong> atlas sveta za osnovno in srednje {ole (814 imen; Tehni{ka zalo`ba Slovenije 2002), slednji<br />
bolj kot zaradi obilice imen podmorskih reliefnih oblik zaradi pretiranega podoma~evanja imen zalivov<br />
in prelivov na obmo~ju Arkti~nega oceana. V najstarej{ih atlasih je tudi na ra~un sredozemskih mareonimov<br />
opaziti izrazito prevlado podoma~enih imen z obmo~ja Atlantskega oceana, v atlasih, nastalih<br />
po 2. svetovni vojni pa se pove~a zlasti {tevilo imen z obmo~ja Tihega oceana, ki v Velikem atlasu sveta<br />
(Mladinska knjiga 1972), Velikem dru`inskem atlasu sveta (DZS 1992) in Atlasu sveta 2000 (Mladinska<br />
knjiga 1997) celo presegajo {tevilo imen z obmo~ja Atlantskega oceana. Zanimivo je, da je z izjemo<br />
Oro`novega {olskega atlasa (1902) {tevilo podoma~enih imen z obmo~ja Arkti~nega oceana sprva ve~je<br />
kot {tevilo imen z obmo~ja Indijskega oceana. Pozneje se njuni mesti zamenjata; izjema je le `e omenjeni<br />
<strong>Geografski</strong> atlas sveta za osnovno in srednje {ole (Tehni{ka zalo`ba Slovenije 2002). Imena z obmo~ja<br />
Antarkti~nega oceana so bila sprva skrajno redka, po 2. svetovni vojni pa za~ne njihovo {tevilo nara{~ati.<br />
157
Change language