3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14
preka{ajo naslednje, evropske dr`ave Zdru`eno kraljestvo, Italijo in Francijo. Na naslednjem mestu je
Avstralija, ki v drugih atlasih ni tako visoko uvr{~ena. Za njo je vodilna azijska dr`ava Kitajska, ob njej
pa Rumeno celino zastopajo {e Indija, Tur~ija, Japonska, Indonezija in Kazahstan. Med evropskimi dr`avami
so na lestvici prvih dvajsetih {e Nem~ija, Ukrajina, Poljska, Gr~ija, Avstrija in [panija. Edina afri{ka
dr`ava na njej je Egipt, ki pa je uvr{~en {ele na predzadnje mesto.
Zaradi mno`ice podoma~enih imen zalivov, prelivov in jezer so glede na pomenski tip imena na vodilnih
mestih morski hidronimi in kopenski hidronimi (slika 37). Nekaj za njimi so na tretjem mestu kopenske
reliefne oblike. Zaradi masovnega podoma~evanja imen rtov so na ~etrtem mestu obalne reliefne oblike.
Za njimi so oto{ke reliefne oblike in na {estem mestu imena naselij, vendar je podoma~enih le
246 krajevnih imen. Ve~ kot 200 je tudi podoma~enih imen naravnih pokrajin, ki jim po {tevilu sledijo
podmorske reliefne oblike. Njihovo razmeroma skromno {tevilo (187) {e bolj poudarja dejstvo, da se
je s slovenjenjem imen ravnalo izrazito nekriti~no, tako reko~ po trenutnem navdihu. Podoma~enih imen
neodvisnih dr`av je 177. Glede na sicer{njo nagnjenost k podoma~evanju je presenetljivo, da je poslovenjenih
samo 132 imen upravnih enot.
3.13 VELIKI [OLSKI ATLAS
Vsaka ve~ja slovenska zalo`ba razmi{lja o izdaji atlasa, saj s tem sebi in drugim doka`e, da je kos
tudi najbolj zahtevnim zalo`ni{kim projektom, kar atlasi brez dvoma so. Ob uveljavljanju na~ela o prosti
izbiri u~nih pripomo~kov s strani u~iteljev je ugodno prilo`nost za preboj zaslutila tudi gorenjska zalo`ba
U~ila iz Tr`i~a, ki je leta 2003 izdala {olski atlas z morda ne preve~ posre~enim naslovom Veliki {olski
atlas, saj med {olskimi atlasi nima niti najve~jega formata (29 krat 24,5 cm) niti ni najzajetnej{i. A v poplavi
razli~nih atlasov s podobnimi naslovi se je pa~ posku{alo najti tr`no prepoznavno ime.
Gre za prevod in priredbo dela Student Atlas britanskega zalo`nika Dorling Kindersley Book, ki je
prvi~ iz{lo leta 1998. Pripravo slovenske razli~ice je obenem z nujnimi dopolnili o Sloveniji prevzel Geografski
in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Uredniki so bili Mauro Hrvatin (1962–), Drago Kladnik (1955–)
in Drago Perko (1961–), za priredbo podoma~enih tujih zemljepisnih imen pa je, tudi z lastnoro~nim
vnosom zapisov na zemljevide, poskrbel Drago Kladnik. S strani zalo`be sta nad izvedbo projekta bedela
Sre~ko Mrvar in Mojca Benedi~i~.
Veliki {olski atlas je na nek na~in manj{i brat Dru`inskega atlasa sveta (Slovenska knjiga 2001),
zato sta si njuni vsebinski zasnovi precej podobni. Razlika je zlasti v precej posplo{eni obravnavi manj{ega
in mlaj{ega brata, prilagojeni metodi~nim zahtevam pri pouku zemljepisa. Pogled je na~eloma usmerjen
od znotraj navzven, vendar idealno shemo moti obravnava sveta kot celote pred obravnavo Slovenije.
Vrstni red celin je bolj kot v Dru`inskem atlasu sveta prilagojen evropskemu uporabniku, nenavadno
je le, da je Afrika obravnavana za Ameriko in ume{~ena med Ju`no Ameriko ter Avstralijo in Oceanijo.
Uvodna poglavja uporabnika seznanjajo s splo{nimi zna~ilnostmi Zemlje, njenimi prikazi na zemljevidih,
izdelavo zemljevidov in njihovim razumevanjem. Za prikazi Slovenije je kraj{e poglavje Zemljepisna
imena z razlago temeljnih pojmov in na~el zapisovanja tujih in podoma~enih imen ter seznamom okrog
360 izbranih ob~noimenskih izrazov v pomembnej{ih svetovnih jezikih. Pred imenskim kazalom je {e
kratek terminolo{ki slovar~ek s 126 razlagami temeljnih zemljepisnih pojmov. Imensko kazalo sestavlja
pribli`no 10.200 razli~nih zemljepisnih imen, med katerimi so tudi nekatere ve~jezi~ne alonimske
razli~ice. Za posameznim imenom je najprej navedena stran, na kateri je zemljevid, kjer je poimenovan
pojav prikazan, nakar je s ~rkovno-{tevil~nima koordinatama ozna~en ustrezen kvadrant na zemljevidu.
Zatem je za nenaselbinska imena z grafi~nimi simboli ali opisno naveden pomenski tip imena, na koncu
pa sta zapisana {e dr`ava ali ocean, kjer je ime. Razen pri imenih, ki segajo ~ez ve~ dr`av, je s stranmi
neba opredeljena tudi pribli`na lega znotraj dolo~ene dr`ave oziroma oceana.
Vsako celino kot celoto predstavljajo zemljevidi izoblikovanosti povr{ja skupaj s prerezom v obliki
blokdiagrama, politi~ne razdelitve, gostote poselitve, `ivljenjske ravni, industrije, naravnih virov, podnebja
ter rabe tal in kmetijstva. Vsak osrednji regionalni topografski zemljevid spremljajo tematski zemljevidi
115