3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
zaokro`eno obmo~je, ki ga sestavljajo bodisi posamezne dr`ave, bodisi skupine dr`av ali pa znotraj
nekaterih velikih dr`av skupine upravnih enot, so poleg osrednjega topografskega zemljevida prikazani
{e trirazse`nostni reliefni zemljevid, pa tudi tematska zemljevida industrije, rudarstva in infrastrukture
ter prevladujo~e rabe tal in glavnih kmetijskih panog. Posamezni regionalni zemljevidi obsegajo le obravnavano
obmo~je in se kon~ujejo na dr`avnih ali administrativnih mejah, tako da so obmo~ja onstran
njih prikazana na sosednjih zemljevidih.
Za zemljevidi je dodatek s kraj{imi sestavki, kot so Atlasi, kartografija in geografija, Geografski slovar~ek
s kratkimi razlagami pomena okrog 170 zemljepisnih izrazov, Dr`ave sveta s temeljnimi
statisti~nimi podatki posameznih dr`av, Geografske primerjave z nekaj bistvenimi preglednicami in Tuja
geografska imena s preglednim pojasnjevalnim besedilom in seznamom dobrih 800 ob~noimenskih izrazov
v razli~nih jezikih.
Sledi razmeroma zajetno imensko kazalo z okrog 75.000 razli~nimi zemljepisnimi imeni. V njem so
za {tevilna imena zapisani njihovi eksonimi in stara imena, za v sloven{~ino podoma~ena tuja zemljepisna
imena pa njihova originalna imena, na primer za Aachen nizozemsko Aken, francosko
Aix-la-Chapelle ter stari imeni Aquae Grani in Aquisgranum, za Ljubljano nem{ko Laibach, italijansko
Lubiana ter stari imeni Aemona in Emona, za @enevsko jezero francosko Lac de Genève, Lac Léman
ali Le Léman in nem{ko Genfer See. Zapisu imena (razen za naselja) sledi opisna ali simbolna oznaka
njegovega pomenskega tipa, nato (pri ve~jih dr`avah) navedba zvezne dr`ave oziroma druge ustrezne
upravne enote, kjer je pojav, zatem s kraticami za strani neba in navedbo dr`ave lega znotraj dolo~ene
dr`ave, na koncu pa so dodane {e natan~ne koordinate poimenovanega pojava s {tevil~no, do minute
natan~no navedbo zemljepisne {irine in zemljepisne dol`ine.
Imenik podoma~enih tujih zemljepisnih imen v Dru`inskem atlasu sveta je nastal z zajemom ustreznih
imen z naslednjih zemljevidov (navedeni so po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu):
• Svet: narava v merilu 1 : 60.000.000;
• Zgradba Zemlje;
• Oceani;
• Svet: dru`ba v merilu 1 : 66.000.000;
• Dr`ave in meje;
• Severna Amerika;
• Severna Amerika: narava v merilu 1 : 38.000.000;
• Severna Amerika: dru`ba v merilu 1 : 28.800.000 z izsekom Havajev v merilu 1 : 12.000.000;
• Kanada: zahod v merilu 1 : 7.500.000;
• Kanada: vzhod v merilu 1 : 7.000.000;
• Kanada: jugovzhod v merilu 1 : 3.000.000;
• Kanada v merilu 1 : 9.250.000;
• Zdru`ene dr`ave Amerike v merilu 1 : 8.750.000;
• ZDA: severovzhod v merilu 1 : 2.750.000;
• ZDA: vzhod v merilu 1 : 3.000.000;
• ZDA: jugovzhod v merilu 1 : 3.500.000;
• ZDA: jug v merilu 1 : 3.250.000;
• ZDA: osredje v merilu 1 : 3.000.000;
• ZDA: sever v merilu 1 : 3.250.000;
• ZDA: Prijezerje v merilu 1 : 3.750.000;
• ZDA: severozahod v merilu 1 : 3.750.000;
• ZDA: zahod v merilu 1 : 3.000.000;
• ZDA: jugozahod v merilu 1 : 3.500.000;
• ZDA: Havaji v merilu 1 : 3.500.000;
• ZDA: Aljaska v merilu 1 : 8.000.000;
• Mehika v merilu 1 : 6.250.000;
98