3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
ko so reke na regionalnih zemljevidih zarisane s temnej{o modro barvo. Gostota zemljepisnih imen je
na celinskih zemljevidih majhna in na regionalnih zmerna. Stopnja doma~enja imen je podobna kot pri
prej opisanih tipih.
Tipografija je na~eloma enotna, a ni razlo`ena v legendi. Imena mnogih naselij so na gospodarskih
zemljevidih izpisana z manj{imi ~rkami kot na topografskih. Preglednost je kljub premi{ljeni rabi
~rk za posamezne pojave zaradi njihove pretirane medsebojne podobnosti precej omejena. Na sre~o
so hidronimi na vseh zemljevidih dosledno izpisani v modri barvi. Uporabljena so tako razli~na diakriti~na
kot naglasna znamenja, prav tako ve~ina posebnih latini~nih ~rk. Na~ela podoma~evanja tujih
zemljepisnih imen {e najbolje ponazarja spremljajo~e besedilo o pisavi geografskih imen (str. 191):
»Pisanje zemljepisnih imen iz drugih jezikov in pisav je zelo zapleteno vpra{anje, ki se ga je mo`no
lotiti na razli~ne na~ine, odvisno tudi od namena/zemljevida in konteksta, v kakr{nem se imena
pojavljajo. Ta atlas je prvenstveno namenjen u~iteljem, u~encem in dijakom v osnovnih in srednjih {olah,
zato smo pri njegovi izdelavi ubirali srednjo pot pri zapisovanju imen. Pri tem smo v atlas kot pomemben
izobra`evalni pripomo~ek vklju~ili ob izvirnih imenih tujih mest, pokrajin, rek in drugih pojavov tudi
slovenska, ki so pomemben del na{ega jezika in jih morajo tudi mlaj{i rodovi poznati.
Pri pisanju zemljepisnih imen v atlasu smo upo{tevali resolucije dosedanjih konferenc OZN o standardizaciji
geografskih imen, dolo~ila Slovenskega pravopisa (2001) in tudi nekatere re{itve, ki smo jih
uporabili `e v drugih izdajah Zalo`be Mladinska knjiga, predvsem v Atlasu sveta 2000 in Dr`avah sveta
2000.
Po omenjenih resolucijah in priporo~ilih Komisije za geografska imena pri OZN je treba na zemljevidih,
ki so namenjeni mednarodni uporabi, dosledno pisati vsa geografska imena v izvirni obliki, z vsemi
lo~evalnimi znamenji, v dr`avah z nelatini~nimi pisavami pa v pre~rkovani (transliterirani) obliki, kakr-
{no predlagajo dr`ave same. Pri tem je marsikaj `e lepo dore~eno in zapisovanje zemljepisnih imen
ne povzro~a ve~jih te`av, nekatera vpra{anja pa so {e nere{ena in zahtevajo nekaj pojasnil.
Ljudska republika Kitajska je za zapisovanje kitajskih imen v latinici l. 1956 predlagala sistem pinyin
(»kitajska foneti~na abeceda«), ki je danes splo{no sprejet po vsem svetu z latini~no pisavo in v tema
atlasu dosledno uveljavljen. Na Tajvanu iz politi~nih in morda {e drugih razlogov tega niso sprejeli in
so zato za tamkaj{nja imena kljub enakim pismenkam zapisana precej druga~e, v skladu z Wade-Gilesovim
sistemom pre~rkovanja. … Japonci pi{ejo v glavnem s kitajskimi pismenkami, vendar so se odlo~ili
za povsem druga~en sistem pre~rkovanja. … Kljub obstoje~im dogovorom je precej te`av ostalo pri pisanju
zemljepisnih imen iz Jugozahodne Azije in Severne Afrike. Slovenski pravopis nekaterih pisav s tega
obmo~ja sploh ne obravnava (npr. gruzinske in armenske), drugje so se v zadnjih letih razmere korenito
spremenile in je te`ko priti do verodostojnih informacij (v Azerbajd`anu in Kazahstanu so s cirilice
pre{li na latinico). Poseben problem je arabska pisava, ~eprav je v vseh dr`avah povsem enaka, saj
se zaradi velikih razlik med dr`avami ne morejo dogovoriti o enotnem pre~rkovanju v latinico in zato
uporabljajo v vsaki dr`avi svoj sistem. Tako bo lahko uporabnik {olskega atlasa hitro opazil, da so imena
v neko~ francoskem Maroku in Al`iriji zapisana druga~e kot na primer v Libiji ali Egiptu, kjer je bolj
uveljavljena angle{~ina.
Tak{en babilon jezikov in pisav utegne koga motiti, vendar pri izdelavi atlasov in zemljevidov ne moremo
delati po svoje. … Pri izdelavi zemljevidov ali atlasov je treba posebno pozornost posvetiti naselbinskim
imenom, saj je njihovo pravilno zapisovanje pomembno tudi iz prakti~nih razlogov, od naslavljanja
pisemskih po{iljk do iskanja naslovov, telefonskih {tevilk ali drugih informacij na internetu. Zato smo
pri njihovem pisanju v atlasu upo{tevali priporo~ila mednarodnih konvencij in njihova imena zapisovali
dosledno v izvirni (uradni) obliki, kot je bilo povedano `e na za~etku: naselbinska imena iz latini~nih
pisav dosledno z vsemi lo~evalnimi znamenji, imena iz nelatini~nih pisav pa pre~rkovana po uradno
Slika 42: Atlas sveta za osnovne in srednje {ole je vsebinsko, kartografsko in toponimsko zelo
kakovosten izdelek. P
130