3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Basin, [elihovov zaliv za zaliv [elihova, Udincevova prelomna cona za Udincev Fracture Zone. Menimo, da se lahko ob dalj{i ustaljeni rabi teh oblik navadimo, saj so skladne z drugimi podoma~enimi svojilnopridevni{kimi oblikami. Prej se je namre~ zlasti za ruska imena uporabljal zapis z ob~noimensko sestavino in lastnoimensko sestavino v rodilniku, denimo Gorovje êrskega, Gora Krilova, Morje Lazareva, Hrbet Lomonosova, Kotlina Makarova, Zaliv [elihova, Prelomna cona Udinceva, v nekaterih atlasih pa so imenski redaktorji uporabili tudi povsem napa~ne svojilne oblike Krilova gora, Lazarevo morje, Lomonosov hrbet, Makarova kotlina. Na zemljevidih so tudi nekatere alonimske razli~ice podoma~enih tujih zemljepisnih imen, na primer Golanska planota in Golansko vi{avje za izraelski Hagolan, Tera in Santorin za gr{ki otok Thíra/Santorini ter slapovi Iguaçu in slapovi Iguazú za slikovite in vodnate Salto do Iguaçu/Cataratas del Iguazú na brazilsko-argentinski meji. Precej ve~ je podoma~enih homonimov, enakih zemljepisnih imen, ki ozna~ujejo razli~ne geografske pojave ali topografske objekte. Zna~ilni primeri so Beli rt za brazilski Cabo Branco, tunizijski Ra's al Abyad/Cap Blanc in mavretansko-zahodnosaharski Râs Nouâdhibou/Cap Blanc, Beli zaliv za Bahía Blanca v Argentinskem morju in Bo Hai v Rumenem morju, Belo jezero za rusko Beloe ozero in avstrijsko Weißensee, Boì~ni otok za avstralski Christmas Island in kiribatijski Kiritimati/Christmas Island, Gambija za zahodnoafri{ko dràvo in reko, Kanalski otoki za Channel Islands pred francosko obalo in Channel Islands pred kalifornijsko obalo, Kolumbijska kotlina za podmorsko kotlino v Atlantskem oceanu in Columbia Basin ob reki Kolumbiji v Severni Ameriki, Moldavija za dràvo in zgodovinsko romunsko-moldavijsko pokrajino Moldova, Osrednje gorovje za Central Range v Papui Novi Gvineji in Sredinnyj hrebet na Kam~atki, Privetrni otoki za Îles du Vent v Francoski Polineziji, Ilhas de Barlavento v Zelenortskih otokih in Windward Islands v Malih Antilih, Sveti Toma` za otok Saint Thomas v Ameri{kih Devi{kih otokih in otok São Tomé v Gvinejskem zalivu. Dale~ najve~ podoma~enih zemljepisnih imen je z obmo~ij Azije in Evrope, razlika med njima pa je malenkostna. Afrika na tretjem mestu ne dosega niti polovi~nega {tevila ene od obeh vodilnih celin. Na naslednjem mestu je zaradi obilnej{ega podoma~evanja imen tihooceanskih otokov Oceanija. Tudi na Antarktiki je podoma~enih ve~ kot 100 imen, takoj za njo pa je Severna Amerika. Med dràvami je po {tevilu podoma~enih imen v vodstvu najve~ja svetovna dràva Rusija. Takoj za njo so Zdruène dràve Amerike in za njimi Kitajska. Visoko na letvici dvajsetih je tudi druga povr- {insko najve~ja dràva Kanada, na njej pa sta tudi obe preostali orja{ki dràvi Avstralija in Brazilija. To kaè, da je podoma~evanje razmeroma enakomerno porazdeljeno po vsej Zemljini obli. Med evropskimi dràvami se od ~etrtega do osmega mesta v zaporedju zvrstijo Francija, Italija, Gr~ija in Avstrija, na{i sosedi tudi zaradi slovenskih imen v zamejstvu. Preostale evropske dràve na letvici so Nem~ija, Zdruèno kraljestvo, Ukrajina in [panija, azijske Indija, Indonezija, Kazahstan, Iran in Izrael, na njej pa je kot edina afri{ka dràva {e Egipt. Glede na pomenski tip je podoma~enih dale~ najve~ podmorskih reliefnih oblik; pravzaprav so vsi tovrstni zapisi podoma~eni (slika 34). Na naslednjih mestih so z zelo podobnimi {tevili morski hidronimi, kopenske reliefne oblike, oto{ke reliefne oblike in kopenski hidronimi, nekoliko za njimi pa naselja, ki so prvi~ nazadovala na {esto mesto. Sledijo upravne enote (zlasti zaradi navedb v imenskem kazalu) in naravne pokrajine, {tevilo podoma~enih imen neodvisnih dràv pa je zaradi opustitve nekaterih podoma~enih imen dràv (Sveta Lucija je na primer postala Saint Lucia) v primerjavi s predhodnim atlasom celo rahlo nazadovalo, na 172. Omembe vredna kategorija je le {e obalna reliefna oblika. 3.12 GEOGRAFSKI ATLAS SVETA ZA [OLE Prvi novi {olski atlas v 3. tiso~letju je bil Geografski atlas sveta za {ole, v bistvu tudi prvi povsem doma~i izdelek. Zanj je poskrbelo ljubljansko kartografsko podjetje Monde Neuf d. o. o., ki se v zadnjem ~asu uveljavlja tudi kot zalo`nik. Za imenom Monde Neuf se skrivata njegova ustanovitelja, kartografa, brata Damir in Denis [ehi}, ki sta atlas sama zasnovala in tudi izdelala. Gradivo je strokovno pregledal 106
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 in uredil geograf Franc Lovren~ak (1940–). Izdala ga je Tehni{ka zalo`ba Slovenije, ki je za notranjo urednico imenovala Majo Jug Hartman. Atlas je leto pozneje (2003) doìvel ponatis in ob tem spremenil ime v Geografski atlas sveta za osnovno in srednje {ole, àl pa so v njem ostale (pre){tevilne napake, ki ta atlas na nek na~in povzdigujejo v vzor~ni primer, kak{en naj sodobni atlas ne bi bil, {e najmanj za {olske potrebe. Ker pa smo Slovenci o~itno povr{ni oziroma neve{~i uporabniki, to njegovih snovalcev ni pretirano oviralo pri nadaljnji krepitvi tr`nega deleà na na{em trì{~u, ki so si ga izborili ob izdaji novega splo- {nega atlasa z znanim naslovom Veliki druìnski atlas sveta ([ehi} Den., [ehi} Dam. 2004) in {e bolj ob prodaji v posamezne tematske zvezke razrezanega atlasa. Vsak teden je iz{el nov zvezek ([ehi} Den., [ehi} Dam. 2006a, 2006b, 2006c, 2006d, 2006e, 2006f) in bil naprodaj skupaj z Nedeljskim dnevnikom. êprav to delo {e ~aka na podrobnej{o analizo, je è beèn pregled razkril mnoge pomanjkljivosti. Geografski atlas za {ole je knjiga velikega formata (33,5 krat 23,5 cm), ki je na prvi pogled povsem korekten izdelek, ~eprav zemljevidov ne dopolnjujejo nobene druge informacije; opazno je tudi popolno pomanjkanje kakr{nihkoli privla~nih slikovnih in drugih grafi~nih prilog. Pogled je usmerjen od zunaj navznoter, zato je za uvodnim prikazom Oson~ja in poloàja Zemlje najprej obdelan svet, nato posamezne celine, za~en{i z Evropo, in nazadnje {e Slovenija. Poleg topografskih zemljevidov, ki so poimenovani fizi~ni zemljevidi, ga sestavljajo sistemati~no razvr{~eni tematski zemljevidi z naslednjimi vsebinami: za svet politi~ni zemljevid, gospodarstvo, kamnine in prsti, podnebje in rastlinstvo, prebivalstvo, za celine pa politi~ni zemljevid, podnebje, padavine in naravna rastlinska obmo~ja, rast prebivalstva in gostota naseljenosti, bruto doma~i proizvod in mednarodne integracije, kmetijstvo ter industrija, rudarstvo in promet. êprav je v naslovu poudarjeno, da naj bi {lo za atlas sveta, je Slovenija s tematskimi zemljevidi {e bistveno bolj podrobno prikazana, kar je bilo ob {tevilnih (brez dovoljenja) prirejenih kartografskih predlogah iz Geografskega atlasa Slovenije (DZS 1998) in Enciklopedije Slovenije razmeroma enostavno izvedljivo. Atlas zaklju~uje Stvarno kazalo (?!), v katerem so, bolje re~eno, naj bi bila zbrana zemljepisna imena iz fizi~nih zemljevidov sveta, celin in Slovenije; tako je namre~ navedeno na njegovem za~etku. V imenskem kazalu je na 15 straneh z ne pretirano majhnimi ~rkami zapisanih vsega okrog 4200 razli~nih zemljepisnih imen; z be`nimi primerjavi je bilo kaj hitro ugotovljeno, da v njem brez kakr{nekoli sistemske logike manjkajo mnoga zemljepisna imena z vseh koncev sveta. Malce zlobno re~eno: morda je {e sre~a, da kazalo ni bolj popolno, saj bi bilo v njem sicer {e precej ve~ napak. V imenik podoma~enih tujih zemljepisnih imen so vklju~ena imena z naslednjih zemljevidov (navedeni so po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu): • Svet: politi~ni zemljevid v merilu 1 : 61.500.000; • Svet: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 61.500.000; • Atlantski in Indijski ocean: podmorski relief v merilu 1 : 61.500.000; • Evropa: politi~ni zemljevid v merilu 13.500.000; • Evropa: fizi~ni zemljevid v merilu 13.500.000; • Ju`na in jugovzhodna Evropa: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 8.500.000; • [panija in Portugalska: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 5.500.000; • Italija: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 5.500.000; • Jugovzhodna Evropa: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 5.500.000; • Srednja Evropa: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 4.000.000; • Nem~ija, Avstrija, Slovenija, [vica: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 2.800.000; • Poljska, ê{ka, Slova{ka, Madàrska: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 2.800.000; • Zahodna Evropa: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 5.000.000; • Velika Britanija in Irska: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 4.650.000; • Francija in dràve Beneluksa: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 4.650.000; • Severna Evropa: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 5.500.000 z izsekom Islandije v istem merilu; 107
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3:
Page 6 and 7:
Page 8 and 9:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 10 and 11:
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41:
Page 42 and 43:
Page 44 and 45:
Page 46 and 47:
Page 48 and 49:
Page 50 and 51:
Page 52 and 53:
Page 54 and 55:
Page 56 and 57:
Page 58 and 59: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 158 and 159:
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
Page 164 and 165:
Page 166 and 167:
Page 168 and 169:
Page 170 and 171:
Page 172 and 173:
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?