3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
• Oto~ja Polinezije z izseki Havajev, Tonge, Zahodne Samoe in Francoske Polinezije v merilu 1 : 3.000.000
ter Velikono~nega otoka v merilu 1 : 600.000;
• Antarktika v merilu 1 : 30.000.000;
• Arktika v merilu 1 : 30.000.000.
Sodelavci pri pripravi slovenske izdaje De Agostinijevega »Velikega zemljepisnega atlasa« so se
zna{li pred zahtevno nalogo. Knjiga je namre~ nastajala v ~asu osamosvajanja Slovenije in to dejstvo
so izkoristili, da so slovensko znanje enakovredno vklju~ili med svetovne dose`ke italijanskega zalo`nika,
obenem pa so s poudarjenim slovenocentrizmom prvi~ primerno prikazali vlogo in pomen na{e
mlade dr`ave v svetovnem merilu. Upo{tevali so seveda tudi vsa dotedanja spoznanja o zapisovanju
tujih zemljepisnih imen, pri ~emer so marsikatero re{itev prilagodili sodobnej{im pogledom (Kladnik 1995).
Zemljevidi v atlasu so izdelani z analogno kartografsko tehnologijo. V grobem jih je mogo~e razdeliti
na tri vrste. Uvodni zemljevidi oceanov imajo s kombiniranjem rumenkastih do temnomodrih odtenkov
za globinske pasove ter sen~enih obmo~ij podmorskih hrbtov, pragov in prelomov plasti~no prikazan
podmorski relief. Kopno je predstavljeno v enotni svetlorjavi barvi, kopenski hidronimi na njem pa z modrimi
ploskvami in ~rtami. V modri barvi so tudi njihova imena, kar je dodaten prispevek k preglednosti
zemljevidov. Modra so tudi imena morskih hidronimov, medtem ko so imena podmorskih reliefnih oblik
zapisana v ~rnem. Velika ve~ina imen je podoma~ena, na obmo~ju oceanov in morij {e bolj temeljito
kot na kopnem. Zapisana so enojezi~no, torej podoma~eno ali v originalni obliki.
Drugo vrsto zemljevidov sestavljajo politi~ni zemljevidi sveta in celin ter zemljevid Svetovni promet
in ~asovni pasovi. Razli~no obarvane barvne ploskve ponazarjajo posamezne neodvisne dr`ave oziroma
~asovne pasove, relief ni prikazan. Morja in oceani so izrisana enotno v svetlomodrem odtenku,
kopenski hidronimi imajo nekoliko temnej{i moder odtenek. Tudi na teh zemljevidih so hidronimi izpisani
z modro barvo. Na obeh svetovnih zemljevidih so imena zapisana enojezi~no, bodisi podoma~eno
bodisi v originalni obliki. Stopnja doma~enja je velika, tako kot na politi~nih zemljevidih celin, kjer pa
so imena naselij zapisana dvojezi~no, najprej v originalni obliki in pod njo z manj{imi ~rkami v podoma~eni,
na primer Paris Pariz, Groznyj Grozni, Banzart Bizerta, As Suways Suez. Zgodovinska imena
so zapisana z manj{imi ~rkami v oklepajih, na primer Sankt Peterburg (Leningrad), Samara (Kujbi{ev),
Vladikavkaz (Ord`onikidze), alonimske razli~ice originalnih imen pa so lo~ene s po{evnicami, na primer
's-Gravenhage/Den Haag, Brussel/Bruxelles Bruselj. Ta koncept zapisovanja imen je uporabljen
tudi na vseh regionalnih zemljevidih.
Najbolj {tevilni so topografski zemljevidi, ki se delijo na fizi~ne zemljevide sveta, fizi~ne zemljevide
celin in regionalne zemljevide. Na teh zemljevidih je relief ponazorjen s kombiniranjem barvnih ploskev
za vi{inske pasove in sen~enja. Barvna lestvica obsega odtenke od zelene barve za ni`inska obmo~ja
prek rumene in svetlorjave do temnorjave za najvi{je, ve~ kot 6000 m visoke predele. Posebni kartografski
znaki so tudi za mo~virja s sladko in slano vodo, pu{~avska in poledenela obmo~ja, posledica natan~ne
izvedbe pa je izdelek, ki estetsko dovr{eno prikazuje razgibanost povr{ja na kopnem. Na topografskih
zemljevidih je z odtenki modre barve prikazana tudi razporeditev globinskih pasov v morjih, ni pa na
njih sen~enja za podrobnej{o ponazoritev podmorskega reliefa. Kopenski hidronimi so v modri barvi,
s tem da barvni odtenki jezer ter njihove obrobe ponazarjajo njihovo morebitno slanost in stalnost. Imena
kopenskih hidronimov so v modri barvi. Vsa imena na svetovnih zemljevidih in zemljevidih celin so
zapisana enojezi~no, torej podoma~eno oziroma originalno. Na njih je stopnja doma~enja velika. Zemljevida
Antarktike in Arktike sta po zna~aju identi~na naravnim zemljevidom celin.
Podoma~ena imena z zemljevidov sveta in celin se praviloma ponovijo na regionalnih zemljevidih,
kjer pa so skoraj brez izjeme, ne glede na pomenske tipe, zapisana dvojezi~no, najprej v originalu in nato
z manj{imi ~rkami v slovenskem jeziku. Samo slovensko so zapisana podoma~ena imena zgodovinskih
Slika 23: V Velikem dru`inskem atlasu na zemljevidih celin prevladujejo podoma~ena zemljepisna
imena; zelo podrobno je prikazan in poimenovan podmorski relief. P
76