3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14
in uredil geograf Franc Lovren~ak (1940–). Izdala ga je Tehni{ka zalo`ba Slovenije, ki je za notranjo
urednico imenovala Majo Jug Hartman. Atlas je leto pozneje (2003) do`ivel ponatis in ob tem spremenil
ime v Geografski atlas sveta za osnovno in srednje {ole, `al pa so v njem ostale (pre){tevilne napake,
ki ta atlas na nek na~in povzdigujejo v vzor~ni primer, kak{en naj sodobni atlas ne bi bil, {e najmanj
za {olske potrebe.
Ker pa smo Slovenci o~itno povr{ni oziroma neve{~i uporabniki, to njegovih snovalcev ni pretirano
oviralo pri nadaljnji krepitvi tr`nega dele`a na na{em tr`i{~u, ki so si ga izborili ob izdaji novega splo-
{nega atlasa z znanim naslovom Veliki dru`inski atlas sveta ([ehi} Den., [ehi} Dam. 2004) in {e bolj
ob prodaji v posamezne tematske zvezke razrezanega atlasa. Vsak teden je iz{el nov zvezek ([ehi}
Den., [ehi} Dam. 2006a, 2006b, 2006c, 2006d, 2006e, 2006f) in bil naprodaj skupaj z Nedeljskim
dnevnikom. ^eprav to delo {e ~aka na podrobnej{o analizo, je `e be`en pregled razkril mnoge pomanjkljivosti.
Geografski atlas za {ole je knjiga velikega formata (33,5 krat 23,5 cm), ki je na prvi pogled povsem
korekten izdelek, ~eprav zemljevidov ne dopolnjujejo nobene druge informacije; opazno je tudi popolno
pomanjkanje kakr{nihkoli privla~nih slikovnih in drugih grafi~nih prilog. Pogled je usmerjen od zunaj
navznoter, zato je za uvodnim prikazom Oson~ja in polo`aja Zemlje najprej obdelan svet, nato posamezne
celine, za~en{i z Evropo, in nazadnje {e Slovenija. Poleg topografskih zemljevidov, ki so
poimenovani fizi~ni zemljevidi, ga sestavljajo sistemati~no razvr{~eni tematski zemljevidi z naslednjimi
vsebinami: za svet politi~ni zemljevid, gospodarstvo, kamnine in prsti, podnebje in rastlinstvo, prebivalstvo,
za celine pa politi~ni zemljevid, podnebje, padavine in naravna rastlinska obmo~ja, rast prebivalstva
in gostota naseljenosti, bruto doma~i proizvod in mednarodne integracije, kmetijstvo ter industrija, rudarstvo
in promet. ^eprav je v naslovu poudarjeno, da naj bi {lo za atlas sveta, je Slovenija s tematskimi
zemljevidi {e bistveno bolj podrobno prikazana, kar je bilo ob {tevilnih (brez dovoljenja) prirejenih kartografskih
predlogah iz Geografskega atlasa Slovenije (DZS 1998) in Enciklopedije Slovenije razmeroma
enostavno izvedljivo.
Atlas zaklju~uje Stvarno kazalo (?!), v katerem so, bolje re~eno, naj bi bila zbrana zemljepisna imena
iz fizi~nih zemljevidov sveta, celin in Slovenije; tako je namre~ navedeno na njegovem za~etku.
V imenskem kazalu je na 15 straneh z ne pretirano majhnimi ~rkami zapisanih vsega okrog 4200 razli~nih
zemljepisnih imen; z be`nimi primerjavi je bilo kaj hitro ugotovljeno, da v njem brez kakr{nekoli
sistemske logike manjkajo mnoga zemljepisna imena z vseh koncev sveta. Malce zlobno re~eno: morda
je {e sre~a, da kazalo ni bolj popolno, saj bi bilo v njem sicer {e precej ve~ napak.
V imenik podoma~enih tujih zemljepisnih imen so vklju~ena imena z naslednjih zemljevidov (navedeni
so po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu):
• Svet: politi~ni zemljevid v merilu 1 : 61.500.000;
• Svet: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 61.500.000;
• Atlantski in Indijski ocean: podmorski relief v merilu 1 : 61.500.000;
• Evropa: politi~ni zemljevid v merilu 13.500.000;
• Evropa: fizi~ni zemljevid v merilu 13.500.000;
• Ju`na in jugovzhodna Evropa: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 8.500.000;
• [panija in Portugalska: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 5.500.000;
• Italija: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 5.500.000;
• Jugovzhodna Evropa: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 5.500.000;
• Srednja Evropa: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 4.000.000;
• Nem~ija, Avstrija, Slovenija, [vica: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 2.800.000;
• Poljska, ^e{ka, Slova{ka, Mad`arska: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 2.800.000;
• Zahodna Evropa: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 5.000.000;
• Velika Britanija in Irska: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 4.650.000;
• Francija in dr`ave Beneluksa: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 4.650.000;
• Severna Evropa: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 5.500.000 z izsekom Islandije v istem merilu;
107