3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
za Lake Albert/Lac Mobuto Sese Seko/Nyanza, Oto~je Marquesa namesto Markizini otoki za Îles Marquises/Te
Henua in Oto~je Singapur za Singapore Archipelago (~e kaj, potem bi moralo biti Singapurski
arhipelag ali Singapurski otoki, saj so otoki poimenovani po mestu in ne obratno; izraz Singapore namre~
pomeni šLevje mesto’).
In {e nekaj stvarnih napak. Oto~je Jana Mayena ni oto~je, ampak en sam vulkanski otok Jan Mayen;
podobno velja za ime Velikono~ni otoki, ki ozna~uje en sam Velikono~ni otok, originalno Isla de Pascua/Rapa-Nui.
Kanadska upravna enota Severozahodni teritorij bi morala biti v mno`inski obliki, torej
Severozahodni teritoriji (originalno Northwest Territories), severnoameri{ka Velika ravnina (originalno
Great Plains) pa sploh ni povsem ravna in ni`inska, zato smo ji geografi nadeli slovensko ime Velike
planjave.
Najve~ podoma~enih tujih zemljepisnih imen je z obmo~ja Azije (163), {tevilo podoma~enih imen
iz Evrope in Afrike pa je skoraj enako (98 oziroma 96). Dale~ za njima sta Oceanija in Severna Amerika.
Z obmo~ja Antarktike so podoma~ena le tri imena.
Med dr`avami so glede na {tevilo podoma~enih zemljepisnih imen v vodstvu Zdru`ene dr`ave Amerike,
kjer je po mnenju avtorjev o~itno najve~ zanimivih pojavov. Na drugem mestu je Kitajska, ki ji sledita
Rusija in Francija, takoj za njima pa je Kanada, druga severnoameri{ka dr`ava na lestvici. Za njo se
zvrstijo Zdru`eno kraljestvo, Japonska in Avstralija. Med afri{kimi dr`avami so na lestvici Egipt, Kongo
(Kin{asa), Maroko in Tanzanija, med azijskimi {e Indonezija, Izrael, Indija, Iran, Kazahstan, Saudova
Arabija in Vietnam, med evropskimi pa Gr~ija, Italija, Albanija, Danska in Poljska.
Najve~ podoma~enih imen sestavlja skupina 159 neodvisnih dr`av, tesno za njo so podoma~ena
imena naselij (slika 26). Precej manj je podoma~enih imen oto{kih reliefnih oblik, omembe vredne pa
so le {e naslednje kategorije: kopenski hidronimi, upravne enote in morski hidronimi.
3.9 GEOGRAFSKI ATLAS ZA OSNOVNO [OLO
Geografski atlas za osnovno {olo je prvi povsem na novo pripravljen {olski atlas v samostojni Sloveniji.
Leta 1998 ga je izdala zalo`ba DZS. Gre za prevod in priredbo dela Alexander Schulatlas zalo`be
Justus Perthes Verlag Gotha GmbH. Slovensko izdajo so zasnovali in pripravi Jerneja Fridl (1966–),
Milan Oro`en Adami~ (1946–), Drago Perko (1961–) in Mimi Urbanc (1969–), vsi z Geografskega in{tituta
Antona Melika ZRC SAZU. Ob njih je pri redakciji zemljepisnih imen sodelovala Ida Knez Ra~i~
z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Nastanek atlasa sega v ~as na{e prve temeljite seznanitve z vsebinami resolucij konferenc Zdru-
`enih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen. Zato je pod vplivom priporo~ene omejevalne politike
rabe eksonimov njegova imenska usmeritev dvorezna: v na{i atlasni literaturi se je prvi~ sku{alo zavestno
omejiti rabo podoma~enih tujih zemljepisnih imen, mestoma tudi na {kodo trdno uveljavljenih. Tako
na primer zaman i{~emo slovenski imeni za najve~ja italijanska otoka Sicilija in Sardinija, ni pa jasno,
zakaj je med trojico »velikih« podoma~ena edino sosednja Korzika. Tak{na usmeritev je za {olsko rabo
gotovo problemati~na, {e zlasti, ker ni nikjer razlo`ena. Mnogo primerneje bi jo bilo uporabiti v kakem
od splo{nih atlasov sveta, pa {e tam z malo ve~jo mero ob~utka za tradicijo rabe uveljavljenih podoma~enih
imen v sloven{~ini.
Sicer je {olski atlas velikega formata (33,5 krat 24 cm) zelo informativen in dokaj privla~en, s {tevilnimi
slikovnimi prilogami (zlasti pri obravnavi Slovenije), preglednicami in tematskimi zemljevidi, ki
dodatno pojasnjujejo nekatere pojave in procese. Tematski zemljevidi pokrivajo bodisi obmo~ja celotnih
celin in sveta bodisi njihovih zna~ilnih delov, kjer podrobnej{i izseki ponazarjajo dolo~ene pokrajinske
posebnosti. Pogled atlasa je usmerjen od znotraj navzven, torej je najprej obravnavana domovina Slovenija,
potem Evropa in druge celine, nato pa {e svet kot celota in Zemlja kot del vesolja. Sledijo {e
prikazi sestave ozra~ja, zna~ilnih vremenskih situacij in glavnih kartografskih projekcij.
Geografski atlas za osnovno {olo zaklju~uje nepopolno imensko kazalo (manjkata na primer na
zemljevidu prikazani saudijski verski sredi{~i Meka in Medina), v katerem je zapisanih 4815 razli~nih
84