3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
V nekaterih izdajah je nekaj statisti~nih podatkov o celinah, oceanih, najvi{jih vrhovih, najdalj{ih rekah, najve~jih
mestih ter pregled dr`av z navedbo povr{in in {tevila prebivalcev, v nekaterih so tudi prikazi gibanja
Zemlje, sestave Oson~ja ter manj{i zemljevid Lune in prikaz no~nega neba z ozvezdji in glavnimi zvezdami.
V zgodnej{ih izdajah je nekaj tematskih zemljevidov sveta (januarske in julijske izoterme, podnebni
pasovi, zra~ni tlak in vetrovi v januarju in juliju, letna mno`ina padavin, rastlinska odeja in morski tokovi),
v zadnjih izdajah pa se pojavi prikaz kartografskih projekcij in nekaj tematskih zemljevidov Jugoslavije.
Analogna kartografija je dokaj kakovostna. Posebno dobro je prikazan relief, ki je ob kombiniranju
razli~no obarvanih in {rafiranih vi{inskih pasov ter sen~enja zelo plasti~en. Vi{inska barvna lestvica
ima kar devet stopenj, z odtenki od temno zelenih prek rumenih do rjavih, najvi{ji vi{inski pasovi (njihova
vi{ina se od zemljevida do zemljevida razlikuje in se prilagaja razgibanosti reliefa na prikazanem
obmo~ju) pa so obarvani bodisi belo bodisi svetlomodro. Dodatno plasti~nost zagotavljajo ~rne pikice
za pu{~avska in modre {rafure za zamo~virjena obmo~ja. Z modro barvo so prikazani tudi vsi drugi
kopenski hidronimi. Z razli~no intenziteto modre barve so ponazorjeni podmorski globinski pasovi, ki
izdajajo, da je bil takrat podmorski relief {e razmeroma slabo poznan. Tipografija je v vsem atlasu enotna
in je zaradi premi{ljene gostote imen razmeroma dobro lo~ljiva. Tudi manj{e ~rke so dobro berljive.
Pomembnej{i pojavi so zapisani z velikimi ~rkami, zato je atlas metodolo{ko na primerni ravni. Hidronimi
so izpisani s ~rnimi ~rkami, politi~na pripadnost ozemelj in imena dr`av pa z rde~imi.
Ker atlas nima imenskega kazala, skupnega {tevila v njem navedenih razli~nih zemljepisnih imen
ni mogo~e povem natan~no oceniti; najbr` jih je okrog 10.000. Stopnja doma~enja se zmanj{uje z ve~anjem
podrobnosti zemljevidov. Najve~ja je torej na preglednih zemljevidih sveta in celin, manj{a pa na
regionalnih. Na zemljevidih sveta in celin so imena zapisana izklju~no enojezi~no, torej so bodisi podoma~ena
bodisi originalna.
V oklepaju je na zemljevidu Evrope zapisano le slovensko ime Carigrad, kar bi lahko pomenilo, da
se mu `eli vdihniti zna~aj zgodovinskega imena. V oklepaju so tudi redki alonimi nenaselbinskih imen,
na primer Balkan za Stara Planina, gr{ko ime egejskega otoka Tenedos za tur{kim imenom Bozca Ada
ter ime indonezijskega otoka Billiton pod napisom Belitung.
Prava zmeda je pri zapisovanju podoma~enih imen naselij na regionalnih zemljevidih Evrope; drugje
se namre~ uporabljajo ista na~ela kot na zemljevidih celin in so mesta zapisana le v originalni ali
podoma~eni obliki, na primer Aleksandrija, Bagdad, Damask, Kara~i, Peking, Rangun, Tokjo oziroma
Accra, Bombay, Habana, Tehran. Pri ve~jih mestih se uporablja oklepaj, vendar se ta v posameznih
primerih pojavlja tudi pri manj{ih naseljih, na primer zapis Fokeja pod originalnim imenom tur{kega mesteca
Foça na egejski obali Male Azije. V nekaterih primerih je najprej zapisano originalno ime, pod njim
pa z manj{imi ~rkami v oklepaju podoma~eno. Na ta na~in so na primer zapisana imena Athínai (Atene),
Buçuresti (Bukare{ta), Budapest (Budimpe{ta), Warszawa (Var{ava), Wien (Dunaj), tudi
Székesfehérvár (Stolni Beograd). Na drugi strani je skoraj enako {tevilo primerov, ko je najprej zapisano
podoma~eno ime in v oklepaju pod njim z manj{imi ~rkami originalno ime. Taki primeri so Benetke
(Venezia), Neapelj (Napoli), Rim (Roma), Solun (Thessaloníki), celo Dublin (Baile Atha Cliath) ter na
zemljevidu Indije in Indokine Bangkok (Krung Thep). Imena mest v zamejstvu so zapisana samo v sloven{~ini:
Trst, Gorica, Celovec, Beljak, Velikovec. Manj je razumljivo, da so mnoga pomembna mesta
z uveljavljenimi slovenskimi imeni na regionalnih zemljevidih zapisana samo v izvirni obliki. Medtem,
ko so nekatera zapisana podoma~eno vsaj na zemljevidu Evrope, na primer Praga, Pariz, tudi Milan
in Turin, so druga na vseh ravneh zapisana le v originalu: Bruxelles, Graz, Kraków, Lisboa. Zaradi tega
se na{i u~enci niso mogli seznaniti z nekaterimi slovenskimi imeni, ~eprav so imeli na voljo {irok spekter
podoma~enih, transkribiranih imen na obmo~jih arabskih de`el in Sovjetske zveze.
Nabor ~rk in naglasnih znamenj je dokaj {irok, dol`ine se {e ne uporabljajo, prav tako ne opu{~aji.
Uporablja se ve~ina posebnih ~rk iz latini~nih pisav, na primer aü, å, ã, æ, ç, ë, eü, eø, gü, l / , nþ, ń, ñ, ö, ó´ ,
ø, rþ, ş, ś, ţ, ü, ý, ź.
[olski atlas vsebuje 3426 podoma~enih tujih zemljepisnih imen. Tako kot v De Agostinijevem {olskem
atlasu je tudi v njem, obe slovenski razli~ici je kot re~eno uredil Valter Bohinec, vse polno alonimskih
56