3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14
Iz zemljeva na sliki 55 je razvidno, da je Cigale ob Evropi enakomerno doma~il zemljepisna imena
z vseh koncev sveta. Navzgor odstopa Oceanija z Avstralijo, navzdol pa Ju`na Amerika. [e ve~je doma-
~enje so mu prepre~ili manj podrobni prikazi drugih celin na eni strani in skorajda popolno nepoznavanje
notranjosti Afrike na drugi. Zelo podrobno se je lotil tudi podoma~evanja imen na obmo~ju Arkti~nega
oceana, nekoliko manj pa z obmo~ja takrat bistveno bolj znanega Atlantskega oceana, kjer sta dobri
dve petini podoma~enih imen z obmo~ja Sredozemskega morja.
Oro`en je v svojem {olskem atlasu (1902) zlasti zaradi manj podrobnih prikazov podoma~il bistveno
manj imen, ~etudi je stopnja doma~enja v njem med vsemi primerjanimi atlasi v bistvu najve~ja.
V primerjavi s Cigaletovim Atlantom so z izjemo Evrope vse celine nazadovale za razred ali dva, {e
najbolj Oceanija in Severna Amerika. Po gostoti imen sta se Tihi in Indijski ocean izena~ila, tako kot
tudi Arkti~ni in Atlantski ocean, pri katerem obmo~je Sredozemskega morja prispeva skoraj tri petine
podoma~enih imen.
V De Agostinijevem {olskem atlasu (Visintin 1941) je prvi~ nekoliko podrobneje prikazano in s podoma~enimi
imeni predstavljeno obmo~je Antarktike. V primerjavi s predhodnikom so se ob Evropi, ki ostaja
v najvi{jem gostotnem razredu, za razred povzpele vse celine, razen Ju`ne Amerike, ki je ostala na
isti ravni, enaki ravni Antarktike. Opazno je zelo obse`no podoma~evanje na obmo~ju Afrike, kar je tudi
posledica podrobnej{ih prikazov te celine. V primerjavi z Oro`novim {olskim atlasom sta se Arkti~ni in
Atlantski ocean povzpela za kar dva razreda. Ve~ kot polovico kvote podoma~enih imen z obmo~ja Atlantskega
oceana prispevajo podoma~ena imena z obmo~ja Sredozemskega morja. [tevilka 111 za
podoma~ene hidronime na obmo~ju Sredozemskega morja je med vsemi preu~enimi viri najve~ja.
V povojnem Bohin~evem {olskem atlasu (U~ila 1959 in 1964) je podoma~evanje imen {e bolj izrazito.
Evropa seveda ostaja v najvi{jem razredu, prav tako ostajata v istih razredih Ju`na Amerika in Afrika,
povsod drugod pa so opazni premiki v smeri pove~anja gostot za en razred. Z izjemo Atlantskega oceana
so se za en razred povzpeli vsi drugi oceani, Antarkti~ni ocean celo za dva razreda. Obmo~je Arkti~nega
oceana je spet v istem razredu kot pri Cigaletovem Atlantu. Podoma~ena imena z obmo~ja Sredozemskega
morja so v kvoti podoma~enih imen z obmo~ja Atlantskega oceana zastopana le {e s slabima
dvema petinama.
Medvedov Veliki atlas sveta (Mladinska knjiga 1972) pomeni zaradi zavestnega omejevanja doma-
~enja tujih zemljepisnih imen korak nazaj. Z izjemo Ju`ne Amerike so nazadovale vse celine in tudi vsi
oceani. Celo Evropa je zdrsnila v predzadnji gostotni razred, {e bolj pa bi nazadovala tudi Azija, ~e ne
bi bila zaradi takrat {e nedore~enega pre~rkovanja podoma~ena mnoga kitajska in japonska zemljepisna
imena. Oceanija z Avstralijo in Antarktika sta nazadovali za kar dva razreda. Gostote vseh treh
glavnih oceanov so izena~ene, navzdol odstopa Antarkti~ni ocean in navzgor Arkti~ni ocean. Podoma-
~ena imena z obmo~ja Sredozemskega morja (vsega skupaj jih je samo 19) predstavljajo le osmino
podoma~enih imen z obmo~ja Atlantskega oceana.
Podoma~evanje tujih zemljepisnih imen v Timesovem atlasu sveta (Cankarjeva zalo`ba 1991) je
bilo manj omejevalno. Evropa se je znova pomaknila v najvi{ji gostotni razred, napredovali sta tudi Afrika
in Oceanija z Avstralijo. Vsi oceani ostajajo v istih razredih kot pri predhodniku, s tem, da se je dele`
podoma~enih imen, ki jih v celotno kvoto Atlantskega oceana prispeva Sredozemsko morje, povzpel
na dobre tri petine.
Veliki dru`inski atlas sveta (DZS 1992) pomeni nadaljnji droben korak naprej. Ju`na Amerika sicer
ostaja v izstopajo~em ozadju, na enako visoki ravni ostajajo Evropa, Azija, Afrika ter Oceanija z Avstralijo,
napredovala pa so obmo~ja Srednje Amerike, Severne Amerike in Antarktike. Glavni svetovni oceani
so napredovali za en razred, Antarkti~ni ocean celo za dva. Arkti~ni ocean ostaja v istem razredu, vendar
se je absolutno {tevilo podoma~enih zemljepisnih imen z njegovega obmo~ja skoraj podvojilo. [tevilo
podoma~enih imen z obmo~ja Sredozemskega morja je skoraj prepolovljeno in predstavlja le {e slabo
petino imen s celotnega obmo~ja Atlantskega oceana.
Zemljevid gostot podoma~enih tujih zemljepisnih imen v zgo{~enki Moje prvo ~udovito raziskovanje
sveta (DZS 1997, slika 62) zaradi zelo splo{nega prikaza in majhnega {tevila zemljepisnih imen ni
179