3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14
gorije naravna pokrajina, upravna enota, obalna reliefna oblika in podmorska reliefna oblika (ta je v primerjavi
s predhodnikom resni~no skromna. V to skupino spada tudi 170 podoma~enih imen neodvisnih
dr`av. Podoma~enih je {e 61 imen zgodovinskih naselij in 38 imen zgodovinskih pokrajin.
3.17 VELIKI SPLO[NI LEKSIKON
Proti koncu prej{njega stoletja se je kot pomemben vir podoma~enih tujih zemljepisnih imen pojavil
{e Veliki splo{ni leksikon v osmih knjigah (DZS 1997 in 1998), prevod in priredba nem{kega dela Der
Knaur – Universallexikon in 15 Bänden zalo`be VS Verlagshaus Stuttgart GmbH & Co. V njem je kljub
na~elnem opiranju na Veliki dru`inski atlas sveta (DZS 1992) podoma~eno imenje nastajalo sorazmerno
avtonomno, {e zlasti pa pod skrbnim lektorskim nadzorom. V leksikonu so kot izto~nice navedena
tudi mnoga imena zgodovinskih naselij in pokrajin, ki v geografskih atlasih praviloma niso prikazana,
denimo Akvinkum, Alezija, Amikle, Ancij, Avzonija, Baktrija, Batavijska republika, Britanski severni Borneo,
Brutij, Cezareja, Cisalpinska Galija, Cislajtanija, Fenicija, Filadelfija, Francoska Prednja Indija,
Gavgamela, Ku{an, Nevstrija.
Prav zaradi tak{ne naravnanosti in precej{nje sve`ine si zaslu`i vklju~itev v obravnavo. Urednica
Velikega splo{nega leksikona je Marija Javornik (1961–). S sistematiko obravnavanih zemljepisnih imen
sta se ob {tevilnih geografskih prevajalcih, prirediteljih in redaktorjih (Tamara Bosni~, Borut Drobnjak,
Jerneja Fridl, Matej Gabrovec, Mauro Hrvatin, Drago Kladnik, Ida Knez, Karel Natek, Milan Oro`en Adami~,
Miha Pav{ek, Drago Perko, Veronika Rot, Jurij Senega~nik, Nata{a [tefani~, Maja Topole) ukvarjali lektorici
Nada Colnar in Ana Stare{ini~, za zapis njihove izgovorjave pa je bila zadol`ena Polona Kostanjevec.
Izdelovanje seznama podoma~enih imen je bilo zamudno, saj je bilo potrebno ro~no listanje in vpisovanje
imen. V vseh osmih knjigah Velikega splo{nega leksikona je podoma~enih 2508 tujih zemljepisnih
imen. Ker je skupaj v njem le dobrih 10.600 razli~nih zemljepisnih imen, je stopnja doma~enja precej{-
nja; podoma~enih je kar 23,5 % zemljepisnih imen. V leksikonu je {e ve~ drugih podoma~enih tujih
zemljepisnih imen, vendar so upo{tevana le tista, zapisana v krepkem tisku, kar pomeni, da so samostojne
geselske izto~nice. Ob tem so navedena tudi njihova originalna imena, kar je bila dobrodo{la
pomo~ za njihovo kar najbolj usklajeno zapisovanje v vseh pripravljenih datotekah.
O podoma~evanju in o na~elih zapisovanja zemljepisnih imen nasploh je v podpoglavju Zemljepisna
imena, ki je sestavni del napotkov za uporabnika, zapisano naslednje (Colnar, Stare{ini~ 1997):
»^e je za tuje zemljepisno ime pri nas uveljavljena podoma~ena oblika ali prevod, je ta v leksikonu
vedno geselska beseda z opisom, razlago, v oklepaju pa vedno navajamo izvirno uradno ime oz.
pri nelatini~nih in ideografskih pisavah njegov prepis ali pre~rkovanje v latinico; v katerem jeziku je izvirno
ime, posebej ne navajamo, ker se je o tem mogo~e pou~iti pri podatkih za dolo~eno dr`avo. Npr.
Alja{ko Gorovje (Alaska Range), Beringov otok (ostrov Beringa), Rumena reka (Huang He). Nepodoma~ena
zemljepisna imena navajamo samo v uradnem jeziku dr`ave, zapisana so torej tako, kot za
svoje obmo~je zahtevajo nacionalne standardizacije: Melbourne, New Yersey, Rio Grande do Norte,
Han Gang.
^e je v dr`avi ve~ uradnih jezikov (Belgija, [vica), navajamo zemljepisno ime v vseh oblikah: Antwerpen
(fr. Anvers), Bern (fr. Berne), [vica (nem. Schweiz, fr. Suisse, it. Svizzera).
Isto velja za nacionalno me{ana ozemlja; glavno geslo je v uradnem jeziku dr`ave: Bolzano (Bozen),
Pri{tina (Prishtinë).
Pri toponimih na slovenskih dvojezi~nih obmejnih obmo~jih je na prvem mestu seveda slovenska
oblika: ^edad (Cividale del Friuli), Gradec (Graz; opomba avtorja: to ime ni na narodnostno me{anem
obmo~ju), Mono{ter (Szentgotthárd), Koper (Capodistria).
Navedene so lahko {e kak{ne druge oblike imena, npr. anti~no ime, latinsko, na drugih celinah imena
v jezikih prvotnih naseljencev in doma~inov: Don (anti~ni Tanais), Bregenz (kelt.-rim. Brigantium),
Kalkuta (ang. Calcutta, hind. Kalikata [po boginji Kali], Velikono~ni otok ({p. Isla de Pascua, polinez.
Rapa-Nui).
143