3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14
Preglednica 2: Gostota podoma~enih tujih zemljepisnih imen po celinah v izbranih atlasih sveta,
Velikem splo{nem leksikonu in Slovenskem pravopisu ({tevilo imen na milijon km 2 ).
Afrika Antarktika Azija Evropa Ju`na Oceanija Severna Srednja
Amerika Amerika Amerika
Cigaletov Atlant 12,11 0,99 13,29 219,43 5,60 25,71 10,83 17,03
Oro`nov {olski atlas 6,07 0,64 6,19 64,74 2,02 9,95 2,74 9,38
De Agostinijev {olski atlas 18,67 2,13 13,90 93,03 2,35 17,44 5,11 13,56
Bohin~ev {olski atlas 13,86 8,86 26,06 68,30 4,71 21,13 12,03 23,29
Medvedov atlas 8,05 1,77 13,45 28,57 2,91 6,37 4,51 10,43
Timesov atlas 11,22 4,82 12,90 53,20 2,02 14,87 4,46 13,56
Veliki dru`inski atlas sveta 11,25 9,85 12,52 54,35 3,08 14,76 5,85 20,86
Moje prvo ~udovito … 3,17 0,21 3,71 9,43 1,18 3,91 1,58 5,56
{olski atlas DZS 3,99 0,50 3,91 17,32 1,79 1,79 1,02 7,65
Atlas 2000 7,32 1,35 9,40 50,41 1,74 5,70 3,16 15,63
atlas Slovenske knjige 8,81 8,58 13,06 53,68 4,93 18,00 5,53 21,90
Monde Neufov {olski atlas 10,85 3,33 12,56 76,29 5,38 13,86 18,26 30,24
{olski atlas U~il 7,46 2,69 9,40 36,94 2,91 13,97 5,20 21,90
Priro~ni atlas sveta 6,40 2,34 9,06 33,19 2,97 11,74 3,53 17,38
{olski atlas Mladinske knjige 10,95 3,76 14,54 75,52 4,76 15,87 7,11 23,64
De Agostinijev atlas sveta 10,49 5,67 12,99 64,07 3,64 16,10 6,27 20,51
Veliki splo{ni leksikon 11,12 2,20 14,43 90,33 2,91 12,74 6,27 19,46
Slovenski pravopis 3,89 0,07 6,60 58,10 1,46 3,02 2,42 10,78
za evropska podoma~ena imena. Najni`ja izra~unana vrednost je 0,21 podoma~enega imena na milijon
kvadratnih kilometrov, izra~unana za Antarktiko v Mojem prvem ~udovitem raziskovanju sveta (DZS 1997).
^e zanemarimo Slovenski pravopis (Zalo`ba ZRC SAZU 2001), je gostota manj kot 1 {e v Cigaletovem
Atlantu, Oro`novem {olskem atlasu (1902) in Geografskem atlasu za osnovno {olo (DZS 1997),
v vseh primerih na Antarktiki in v njeni bli`nji okolici. Najve~ja gostota za podoma~ena azijska imena
je 26,06 v [olskem atlasu (U~ila 1959 in 1964), za podoma~ena afri{ka imena 18,67 v Zemljepisnem atlasu
za srednje in njim sorodne {ole (De Agostini 1941), za podoma~ena ju`noameri{ka imena 5,60 v Cigaletovem
Atlantu (le malo zadaj je z vrednostjo 5,38 Monde Neufov {olski atlas; Tehni{ka zalo`ba
Slovenije 2002), za podoma~ena imena na obmo~ju Oceanije z Avstralijo 25,71, prav tako v Cigaletovem
Atlantu, za podoma~ena severnoameri{ka imena 18,26 v Monde Neufovem {olskem atlasu (Tehni{ka
zalo`ba Slovenije 2002) in za podoma~ena srednjeameri{ka imena 30,24, tudi v Monde Neufovem {olskem
atlasu. Evropi po gostoti podoma~enih imen praviloma sledi Srednja Amerika, v posameznih primerih
so na drugem mestu tudi Afrika, Azija in Oceanija.
Gostote podoma~enih imen morskih hidronimov in podmorskih reliefnih oblik, prikazane v preglednici
3, v primerjavi s podoma~enimi kopenskimi zemljepisnimi imeni ka`ejo bistveno ni`je vrednosti.
Najve~je {tevilo mareonimov prispevajo imena stranskih morij, zalivov in prelivov, med podmorskimi
reliefnimi oblikami pa so najbolj zastopana imena podmorskih hrbtov in pragov, podmorskih kotlin, globokomorskih
jarkov, plitvin in podmorskih gor. Ker se je poznavanje podmorskega reliefa izpopolnilo
{ele pred nekaj desetletji, je razumljivo, da so se gostote imen nekoliko pove~ale {ele pred ~asom, ~e
pa so bile velike `e prej, so odraz slovenjenja vseh poimenovanih morskih pojavov, ki so seveda razmeroma
podrobno prikazani.
Tako na primer `e v Cigaletovem Atlantu gostota podoma~enih imen na obmo~ju Arkti~nega oceana
oziroma nekdanjega Severnega ledenega morja zna{a 6,05 imen na milijon kvadratnih kilometrov, to
pa je ena od sploh najve~jih ugotovljenih vrednosti. Preka{a jo le Monde Neufov {olski atlas (Tehni{ka
zalo`ba Slovenije 2002), kjer je, prav tako na obmo~ju Arkti~nega oceana, izra~unana vrednost 10,74.
159