3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14
na primer manjka kenijsko glavno mesto Nairobi (je pa vklju~eno tamkaj{nje pristani{ko mesto Mombasa),
vklju~eni pa sta na primer glavni mesti Toga Lomé in Burkina Fasa (dr`ava je mo{kega spola!)
Ouagadougou. Prav tako v njem ni nigerijskega glavnega mesta Abuja (podoma~eno Abud`a), je pa
na primer nova tanzanijska prestolnica Dodoma.
Vklju~enih je tudi precej glavnih mest ameri{kih zveznih dr`av. V o~i bode majhna arkansa{ka prestolnica
Little Rock, medtem ko v Slovarju ni na primer precej ve~jih glavnih mest Kalifornije Sacramento
in Ohia Columbus.
Vendar je prav analiza vklju~enosti ve~jih mest pokazala {e najve~jo sistemati~nost. S sicer dokaj
starega seznama dvestotih najve~jih mest sveta (Veliki dru`inski atlas sveta 1992) jih je vklju~enih kar 141.
Med stotimi najve~jimi jih manjka le 19, med naslednjo stoterico pa `e 40. Najve~je manjkajo~e mesto
je petmilijonski Tianjin (v~asih smo ga podoma~evali v Tiencin). Manjkajo tudi ju`nokorejski mesti Pusan
in Taegu, japonsko Osaka (vklju~eno pa je Okajama z za Japonsko »nepomembnimi« 600.000 prebivalci),
indijski Bangalore in Ahma – da – ba – d, indonezijsko Surabaya, kitajska Harbin, Kowloon, Zibo in
Chongqing ter mehi{ko Netzahuaicoyótl, vsa z ve~ kot dvema milijonoma prebivalci (vklju~eni pa sta
argentinsko mesto Santa Fe s 450.000 in kubansko Santiago de Cuba s 420.000 prebivalci). Med evropskimi
mesti z omenjenega seznama manjka le ukrajinsko mesto Doneck.
O~itno je bil pri uvr{~anju evropskih mest postavljen kriterij 100.000 prebivalcev, v bli`njih dr`avah
tudi manj, ki pa v praksi prav tako ni dosledno izpeljan. Vklju~ena so namre~ nekatera manj{a in tudi z drugih
vidikov ne dovolj pomembna mesta (na primer belgijski mesti Aalst in Leuwen, francoski Aix-les-Baines
in Compiègne, {vicarsko Berommünster z vsega 2500 prebivalci, ni pa na primer mesta Sankt Gallen,
ki ga Cigale v Atlantu sloveni v Sveti Gal, nizozemski Delft in Leiden z razli~ico Leyden, angle{ki Exeter
in Halifax, italijansko Murano, ~e{ko Tábor ter nem{ka Urach – pravilno je Bad Urach – in Worms).
Zato pa na primer ni izto~nic za ve~ nem{kih mest z ve~ kot 100.000 prebivalci (medmre`je 22), manjkajo
denimo Bielefeld, Gera, Hagen, Ingolstadt, Krefeld in Osnabrück, prav tako nista vklju~eni nekoliko manj-
{i, vendar zgodovinsko in z vidika slovenskega povezovanja navzven pomembni nem{ki mesti Bamberg
in Marburg.
Med desetimi najve~jimi svetovnimi otoki je vklju~enih le prvih {est, manjkajo pa Hon{u, Britanija,
Viktorijin otok in Ellesmere, med desetimi najve~jimi jezeri manjkajo Gornje jezero, Michigansko jezero,
Veliko medvedje jezero, Nja{ko jezero in Veliko su`enjsko jezero (manjkata tudi pomembni Balha{ko
in ^adsko jezero), med desetimi najve~jimi pu{~avami manjkajo Velika arabska pu{~ava, Velika Viktorijina
pu{~ava, Sonorska pu{~ava, Karakum, Namib in Velika indijska pu{~ava ali Tar (manjka tudi
Atakama), med desetimi najdalj{imi rekami pa Irti{ kot najdalj{i pritok Oba, Kongo, Amur in Lena (zanimivo
je, da je vklju~ena samo 770 km dolga sibirska reka Om). Manjka tudi Angelov slap v Venezueli,
z 979 m vodnega padca najvi{ji slap na svetu. Med pomembnimi morji niso vklju~ena Koralno morje,
Ju`nokitajsko morje, Arafursko morje, Andamansko morje, Norve{ko morje, Grenlandsko morje,
^ukotsko morje, Vzhodnosibirsko morje, Morje Laptevov in Karsko morje. V nove izdaje bo treba vklju-
~iti tudi imeni Arkti~ni ocean (kot nadrejeno sopomenko za Severno ledeno morje) in Antarkti~ni ocean.
Nekatera vklju~ena zemljepisna imena v novej{i praksi redko doma~imo; tega si glede na njihov
pomen in tradicijo rabe niti ne zaslu`ijo. Med njimi je nekaj jezikovnih arhaizmov (na primer Adelajda,
^ikago, Filadelfija, Tarent), nekaj jih je iz razli~nih koncev sveta (na primer nem{ko oziroma lu`i{kosrbsko
mesto Budi{yn – nenavadna oblika, saj se nem{ko ime Bautzen navadno podoma~i v Budi{in,
izraelsko mesto Beer{eba – glede na izgovor bi bila pravilnej{a podoma~itev Beer{eva, indijsko mesto
D`ajpur, tur{ko mesto Erzerum namesto originalnega Erzurum – morda gre za napako, vietnamsko mesto
Hajfong, palestinsko-izraelsko mestece in zgodovinsko naselje Jeriha – zakaj ne bolj obi~ajni Jeriho,
na kar napeljujeta tudi izpeljanki jerihonski in Jerihonec, angle{ka pokrajina Jork{ir, ~e{ko zdravili{ko
mesto Karlovi Vari, italijansko pristani{ko mesto Ostija, francosko-nem{ka reka Sara za Sarre/Saar,
mad`arsko mesto Sombotel za Szombathely, kanadski vodotok Su`enjska reka za Slave River – ta zgled
je {e posebej problemati~en, ker napeljuje na mo`nost prevajanja bolj »razumljivih« angle{kih zemljepisnih
imen, kitajsko mesto [enjang), nekaj pa je {panskih imen (na primer Gvadalkivir, Kordova,
151