3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik ê reke, gorske verige, pokrajine … segajo ~ez ve~ jezikovnih obmo~ij, prav tako navajamo vsa imena ali oblike imen: Donava (nem. Donau, slov., ukr. Dunaj, mad`. Duna, hrv., srb., bolg. Dunav, romun. Dunaürea), Dneper (ukr. Dnipro, rus. Dnepr), Pireneji ({p. Pirineos, fr. Pyrénées), Brenner (it. Brennero). Pri zemljepisnih imenih, ki so se v zgodovini ve~krat spreminjala, navajamo tudi staro ime, lahko jih je ve~: Sankt Peterburg, 1709–1914 Sankt Peterburg, 1914–24 Petrograd, 24–91 Leningrad, Kaliningrad, do 1954 Königsberg, Kin{asa (Kinshasa), do 1966 Léopoldville, Podgorica, 1946–91 Titograd. Glavno geslo je vedno dana{nja uradna oblika imena, tudi ~e v praksi {e ni uveljavljena: Mjanmar, prej Burma, Yangon, prej Rangun, Rangoon, Almaty, prej Alma-Ata.« Pri zapisovanju originalnih zemljepisnih imen so uporabljena najrazli~nej{a diakriti~na in naglasna znamenja, prav tako so zapisane vse posebne latini~ne ~rke. Pomembna vrednost imenske obravnave v Velikem splo{nem leksikonu je dejstvo, da so v imenik vklju~ena mnoga podoma~ena, sistemati~no obdelana naselbinska in pokrajinska zgodovinska imena, slabost pa je spoznanje, da je redaktorje nekoliko zanesla mo`nost prevajanja zemljepisnih imen iz angle{kega, francoskega, {panskega, ruskega in {e kak{nega jwzikovnega okolja, tako da so se v seznamu zna{la tudi nekatera imena, ki jih na{a podoma~evalska praksa tujega zemljepisnega imenja dotlej ni poznala, na primer Biserni otoki za Cayos de Perlas, Bourgetsko jezero za Lac de Bourget, Ka~ja reka za Snake River, Komsomolsk na Amurju za Komsomol'sk-na-Amure, Velika medvedja reka za Great Bear River, Velika ribja reka za Great Fish River/Groot Visrivier, … Kritika gre tudi na ra~un lahkotnega, premalo premi{ljenega tvorjenja pridevni{kih lastnoimenskih sestavin v ve~besednih imenih {tevilnih geografskih pojavov v Afriki, {e zlasti pri imenih jezer in gorovij. Zna~ilni primeri, iz katerih se lahko razberejo nedoslednosti, so etiopsko Abajsko jezero za A – baya Ha – yk'/Lake Abaya, kenijsko Aberdarsko gorovje za Aberdare Range, zambijsko Bangweulujsko jezero za Lake Bangweulu, malavijsko Chilwajsko jezero za Lake Chilwa, namibijsko Erongovsko gorovje za Erongo Mountains, malavijsko-mozambi{ko Mulanjsko gorovje za Mulanje Mountains, zambijsko-kongovsko Mwerujsko jezero za Lake Mweru/Lac Moero, bocvansko Ngamijsko jezero za Lake Ngami in tanzanijsko Rukowsko jezero za Lake Rukwa. Za nekatera ve~ja jezera in gorovja so namre~ v na{em jeziku razmeroma dobro uveljavljena imena jezero Abaya, Aberdari, jezero Bangweulu, jezero Mweru in jezero Rukwa, druga imena pa se obi~ajno ne slovenijo. Da se ve~besedna zemljepisna imena v Velikem splo{nem leksikonu prav pogosto podoma~ujejo tudi z za zgornja imena ustreznej{im prevajanjem dela imena, ki ozna~uje vrsto objekta, in navedbo originalnega lastnega imena oziroma njegovo podoma~itvijo, dokazujejo primeri atol Canton za Canton Atoll v Kiribatiju, Avtonomna republika Karakalpakstan za Karakalpakskaja avtonomnaja respublika v Uzbekistanu, gorovje Uluguru za Uluguru Mountains v Tanzaniji, jezero Nikaragva za Lago de Nicaragua v Nikaragvi (uveljavljeno pa je ime Nikaragovsko jezero), otoki Loyauté za Îles Loyauté pri Novi Kaledoniji (bolj znani sta obliki Oto~je lojalnosti in Zvesti otoki) ter prekop Belo morje–Baltik za Belomorsko–Baltijskij kanal v Rusiji (primernej{e je ime Belomorsko–baltski prekop). Nenavadna, da ne re~em neustrezna je podoma~itev Avstralski otoki za tihooceansko oto{ko skupino v Francoski Polineziji Îles Tubuaï/Îles Australes. Izraz austral(es) namre~ nima nobene neposredne zveze z Avstralijo, ampak v franco{~ini pomeni juèn(-ni) (ta oto{ka skupina je med vsemi v Francoski Polineziji najdlje pomaknjena proti jugu), kar se seveda skriva tudi v imenu Avstralija v pomenu (350)Ju`na deèla’. ûdno je tudi, da se redaktorji niso odlo~ili za uveljavljeno slovensko podoma~itev Carigrad za najve~je tur{ko mesto I·stanbul, ampak vztrajajo pri le minimalno podoma~eni obliki Istanbul, ki je sicer prilagojena originalnemu imenu, ne odraà pa svetovljanstva tega mesta, ki se kaè v pravcati mnoìci njegovih eksonimskih razli~ic v drugih jezikih. Iz tega imena je izpeljana tudi podrejena sopomenka za Bospor, Istanbulski preliv. Pohvalno pa je, da je v nekaterih ve~besednih imenih è vpeljan ob~noimenski izraz deèla, na primer Nova deèla, Palmerjeva deèla. Kot v vseh preu~enih virih je tudi v Velikem atlasu veliko dvojnih podoma~enih imen za isti geografski pojav oziroma topografski objekt. Pravzaprav je njihovo {tevilo zaradi celovitej{e obravnave {e ve~je 144
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 350 300 {tevilo podoma~enih imen 250 200 150 100 50 0 celina dràva naselje zgodovinsko naselje kopenska reliefna oblika kopenski hidronim morski hidronim podmorska reliefna oblika oto{ka reliefna oblika obalna reliefna oblika naravna pokrajina zgodovinska pokrajina pejsa` upravna enota zgodovinska upravna enota drugo Slika 47: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Velikem splo{nem leksikonu. kot drugod, vendar je ve~ina v vlogi dodatnih informacij k bolj znani izto~nici, pod katero je podana razlaga. Zna~ilni primeri so Angvila in Ka~ji otok za karibski otok Anguilla, Cilicija in Kilikija za maloazijsko zgodovinsko pokrajino Cilicia, î{ima (japonsko podoma~eno ime Chisima-retto – ) in Kurilski otoki za ruska Kuril'skie ostrova, Di{avni otoki in Moluki za indonezijsko oto{ko skupino Kepulauan Maluku, Rossova ledena polica in Rossova pregrada za prostrano morsko poledenitev ob Antarktiki, originalno poimenovano Ross Ice Shelf. Najve~ podoma~enih imen je z obmo~ja Evrope (939 imen), ki ji sledita Azija (634) in Afrika (337). Zastopanost vseh drugih celin je skromna, razvr{~ene pa so v zaporedju Severna Amerika, Oceanija, Srednja Amerika, Ju`na Amerika in Antarktika. Zaradi podrobne obravnave zibelk civilizacije je med posameznimi dràvami po {tevilu poslovenjenih imen v kar krepkem vodstvu Gr~ija. Sledi ji povr{insko najve~ja svetovna dràva Rusija, za njo pa sta predvsem zaradi podrobne obravnave zamejske Slovenije Italija in Avstrija. Na petem mestu je Francija, {ele na {estem so Zdruène dràve Amerike. Na sedmem je Tur~ija, kjer je tudi vrsta anti~nih imen. Ob njej so med azijskimi dràvami na »naj« lestvici {e Kitajska, Indija, Izrael in Indonezija, med evropskimi Nem~ija, Zdruèno kraljestvo, Ukrajina, Poljska, [panija in [vica, ob njih pa {e Egipt kot edina afri{ka dràva na desetem mestu, Kanada in Avstralija. Glede na pomenski tip podoma~enih tujih zemljepisnih imen so s 333 imeni v vodstvu kopenske reliefne oblike (slika 47). Le malo manj (320) je podoma~enih imen naselij, ve~ kot 300 je tudi podoma~enih imen oto{kih reliefnih oblik. Ne prav dosti za njimi so kopenske reliefne oblike, naravne pokrajine in upravne enote. Na sedmem mestu so podoma~ena imena neodvisnih dràv, ki jih je 174. Podoma- ~enih imen zgodovinskih naselij je 168, zgodovinskih pokrajin 130 in zgodovinskih upravnih enot 108. 164 je tudi podoma~enih imen morskih hidronimov. V primerjavi z nekaterimi sodobnej{imi atlasi je 145
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3:
Page 6 and 7:
Page 8 and 9:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 10 and 11:
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41:
Page 42 and 43:
Page 44 and 45:
Page 46 and 47:
Page 48 and 49:
Page 50 and 51:
Page 52 and 53:
Page 54 and 55:
Page 56 and 57:
Page 58 and 59:
Page 60 and 61:
Page 62 and 63:
Page 64 and 65:
Page 66 and 67:
Page 68 and 69:
Page 70 and 71:
Page 72 and 73:
Page 74 and 75:
Page 76 and 77:
Page 78 and 79:
Page 80 and 81:
Page 82 and 83:
Page 84 and 85:
Page 86 and 87:
Page 88 and 89:
Page 90 and 91:
Page 92 and 93:
Page 94 and 95:
Page 96 and 97: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?