3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik {elf poslovenimo v celinska polica), Ameryjev ledeni {elf za Amery Ice Shelf, Filchnerjev ledeni {elf za Filchner Ice Shelf, Rossov ledeni {elf za Ross Ice Shelf, Shackletonov ledeni {elf za Shackleton Ice Shelf (nekateri izraz ledeni {elf poslovenimo v ledena polica). Zanimivo je, da se pojavi celo osamljen primer seznamne stave, vendar gre pri zapisu Abrolhos Plitvina (angle{ko Abrolhos Bank) o~itno za napa~en zapis predvidene podoma~itve Plitvina Abrolhos. Pojavljajo se tudi razli~na podoma~ena imena za isti geografski pojav, vendar je v ve~ini primerov tovrstna raba imen povsem umestna. Lahko gre za kraj{e oblike in podrobnej{o obliko imena z ob~noimensko sestavino v vlogi dodatnega pojasnila, na primer Avtonomna pokrajina Sinkiang in Sinkiang, Havajski otoki in Havaji, Indokina in Indokitajski polotok, Namib in Pu{~ava Namib, Rusija in Ruska federacija. Razmeroma pogoste so alonimske razli~ice podoma~enih imen, na primer Afri{ki rog in Somalijski polotok, Burma in Mjanmar, Casablanca in Dar el Beida (originalno Ad-Da – r-al Bayda), Centralna Azija, Notranja Azija in Srednja Azija, Dnepropetrovsk in Jekaterinoslav (v ~asu nastanka atlasa se je nekaj ~asa mislilo, da je to ukrajinsko mesto ob Dnepru znova prevzelo nekdanje ime), Galilejsko jezero, Genazara{ko jezero in Tiberijsko jezero, Holandija in Nizozemska, Iberoamerika in Latinska Amerika, Iberski polotok in Pirenejski polotok, Izrael in Sveta deèla, Jakutija in Republika Saha, Malabarska obala in Poprova obala, Moluki in Di{avni otoki, Pacifik in Tihi ocean, Polotok Jamal in Samojedski polotok, Velika Britanija, Zdruèno kraljestvo ter Zdruèno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. Brez napak seveda ne gre. Tako se na primer pojavijo dvojnice Macao in Makao, Maldivi in Maledivi (ta le v imenskem kazalu), Nemen in Njemen, Severno ledeno morje in Severno polarno morje, Severnozahodnopacifi{ka kotlina in Severozahodnopacifi{ka kotlina. Samo v imenskem kazalu se pojavijo napa~no zapisana imena nekaterih krajev v zamejstvu: Vellach Bela namesto Bela ali Vellach, Dijek{e namesto Djek{e, Pliperk namesto Pliberk, Pro`ca namesto Podro`ca, Pu{ia vas namesto Pu{ja vas in Rabelje namesto Rabelj. V imenskem kazalu je zapisano tudi ime Dùngarska vrata za Alataw Shankou/@oņgar ķaķpasy/Dùngarskie vorota, prelaz na kitajsko-kazahstanski meji, ki ima kot eno redkih 450 400 {tevilo podoma~enih imen 350 300 250 200 150 100 50 0 celina dràva naselje zgodovinsko naselje kopenska reliefna oblika kopenski hidronim morski hidronim podmorska reliefna oblika oto{ka reliefna oblika obalna reliefna oblika naravna pokrajina zgodovinska pokrajina pejsa` upravna enota zgodovinska upravna enota drugo Slika 31: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Atlasu sveta 2000. 96
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 imen na zemljevidu napa~en, bolje re~eno nespremenjen zapis Dzungarian Gate, prevzet iz angle{ke predloge. V Atlasu sveta 2000 je najve~ podoma~enih tujih zemljepisnih imen z obmo~ja Evrope, kar je zaradi zalo`benega omejevanja {tevila eksonimov razumljivo; la`je se je namre~ odre~i manj znanim podoma~itvam kot bolj uveljavljenim. Le nekaj manj podoma~enih imen je z obmo~ja Azije, pol manj kot teh pa z obmo~ja Afrike. Vse druge celine so zelo skromno zastopane. Najve~ podoma~enih imen je na obmo~ju Rusije, najve~je svetovne dràve. Zaradi prikaza Slovenije na zemljevidu z razmeroma podrobnim merilom 1 : 900.000, je v imeniku podoma~enih imen tudi precej slovenskih imen krajev, rek, gora in drugih pojavov iz zamejstva, kar se vidi v tem, da se med dràvami s podoma~enimi imeni na drugem in tretjem mestu zvrstita Avstrija in Italija. Sledi Kitajska, za njo pa Zdruène dràve Amerike. Le eno podoma~eno ime manj je z obmo~ja Francije, za njo pa je Egipt, najvi{je uvr{~ena afri{ka dràva z mnogimi podoma~enimi zgodovinskimi imeni. Na lestvici prvih dvajsetih dràv sta med afri{kimi dràvami {e Maroko in Sudan, med evropskimi {e Gr~ija, Nem- ~ija, Ukrajina, Zdruèno kraljestvo, Poljska in [panija, med azijskimi pa Indija, Tur~ija, Kazahstan, Izrael in Iran. Na njej sta {e Kanada in Avsatralija. Najve~ je podoma~enih imen naselij (385; slika 31). Sledijo jim imena podmorskih reliefnih oblik (281), dale~ za njimi pa so imena dràv (176), upravnih enot, oto{kih reliefnih oblik, kopenskih reliefnih oblik, morskih hidronimov, naravnih pokrajin in kopenskih hidronimov; {tevilo podoma~enih imen v vsaki od navedenih kategorij je med 119 in 169. [tevil~no omembe vredne kategorije so {e obalna reliefna oblika, zgodovinsko naselje in zgodovinska upravna enota. 3.11 DRU@INSKI ATLAS SVETA Prvi povsem nov atlas sveta v 3. tiso~letju je bil Druìnski atlas sveta, priredba DK Reference Atlas of the World britanske zalo`be Dorling Kinsdersley Book. Je tudi prvi povsem digitalni atlas sveta v slovenskem jeziku in med vsemi slovenskimi splo{nimi svetovnimi atlasi {e najbolj »geografski«, torej pokrajinsko najbolj vseobseèn. Slovensko priredbo je izdala zalo`ba Slovenska knjiga. Strokovno jo je pripravil Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Urednika sta bila Mauro Hrvatin (1962–) in Drago Perko (1961–), za priredbo podoma~enih tujih zemljepisnih imen pa je poskrbel Drago Kladnik, ki je vsa imena s posebnim ra~unalni{kim programom tudi lastnoro~no vnesel na zemljevide. S strani zalo`be je dela usklajeval in nadzoroval glavni urednik Martin @nidar{i~. Atlas je bil ponatisnjen è leto po prvi izdaji, leta 2004 pa je doìvel {e drugi ponatis. Druìnski atlas sveta je knjiga velikega formata (36,5 krat 26,5 cm), ki jo sestavlja okrog 200 splo- {nih oziroma topografskih zemljevidov, okrog 450 tematskih zemljevidov, okrog 200 trirazse`nostnih prikazov povr{ja, skoraj 800 fotografij ter okrog 150 grafov in prerezov. Pogled je usmerjen od zunaj navznoter, torej od obravnave vesolja prek celotnega planeta k obravnavi posameznih celin in njihovih delov, s tem, da je Slovenija (razmeroma na kratko) obravnavana za pregledom celega sveta. Razporeditev vsebine je tipi~no angloameri{ka, najprej obe Ameriki, nato Afrika, Evropa, Azija, Avstralija z Oceanijo ter na koncu {e Antarktika in Arktika. Tak{no zaporedje mnogim uporabnikom povzro~a teàve pri iskanju, vendar si je na sre~o mogo~e pomagati s posebnim zemljevidom s prikazom strani, kjer so zemljevidi dolo~enih obmo~ij, pa tudi z nazornim pregledom vsebine. Celoten planet je obravnavam po razmeroma klasi~ni geografski shemi: naravnogeografska ponazoritev, zgradba Zemlje, dejavniki oblikovanja povr{ja, oceani z gibanji morske vode, podnebje, rastlinstvo in ìvalstvo, prebivalstvo in naselja, gospodarstvo, politi~na razdelitev in meddràvni spori. Vsaka celina (razen Antarktike in deloma Avstralije z Oceanijo) je najprej prikazana s fizi~nim zemljevidom kot delom Zemljine oble in manj{im zemljevidom z lokacijo ter navedbo skrajnih to~k in podnebnih skrajnosti. Sledijo topografski zemljevid celine in zatem tematski prikazi njenih podnebnih tipov, vrst pokrajin, prometnega omre`ja, politi~ne razdelitve, jezikovnih skupin, gostote prebivalstva, industrije in rudarstva, ìvljenjske ravni, stanja okolja, naravnih virov ter rabe tal in kmetijstva. Za vsako geografsko 97
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3:
Page 6 and 7:
Page 8 and 9:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 10 and 11:
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41:
Page 42 and 43:
Page 44 and 45:
Page 46 and 47:
Page 48 and 49: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
Page 164 and 165:
Page 166 and 167:
Page 168 and 169:
Page 170 and 171:
Page 172 and 173:
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?