3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
• Vzhodna Evropa: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 9.500.000;
• Azija: politi~ni zemljevid v merilu 1 : 32.000.000;
• Azija: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 32.000.000;
• Severna in srednja Azija: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 17.850.000;
• Ju`na in jugovzhodna Azija: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 16.000.000;
• Kitajska: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 16.000.000;
• Japonska: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 7.500.000;
• Jugozahodna Azija: fizi~ni zemljevid (merilo ni navedeno);
• Afrika: politi~ni zemljevid v merilu 1 : 25.000.000;
• Afrika: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 25.000.000;
• Afrika – severni del: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 17.000.000;
• Afrika – ju`ni del: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 17.000.000;
• Severna in Srednja Amerika: politi~ni zemljevid v merilu 1 : 23.500.000;
• Severna in Srednja Amerika: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 23.500.000;
• Kanada: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 16.000.000;
• Zdru`ene dr`ave Amerike: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 13.500.000;
• Srednja Amerika: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 13.500.000;
• Ju`na Amerika: politi~ni zemljevid v merilu 1 : 22.000.000;
• Ju`na Amerika: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 22.000.000;
• Ju`na Amerika – severni del: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 15.000.000;
• Ju`na Amerika – ju`ni del: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 15.000.000;
• Avstralija: politi~ni zemljevid v merilu 1 : 16.500.000;
• Avstralija: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 16.500.000;
• Tihi ocean: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 54.500.000;
• Tihi ocean: podmorski relief v merilu 1 : 54.500.000;
• Arktika: podmorski relief v merilu 1 : 32.500.000;
• Antarktika: podmorski relief v merilu 1 : 32.500.000;
• Arktika: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 32.500.000;
• Antarktika: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 32.500.000.
Navedene zemljevide, tako kot celotni atlas izdelane z ra~unalni{ko kartografijo, lahko raz~lenimo
na tri tipe. Prvi tip so fizi~ni zemljevidi, na katerih je relief na kopnem ponazorjen z barvnimi hipsografskimi
ploskvami, pri ~emer so robovi posameznih ploskev na ju`nem koncu rahlo potemnjeni, zato je
vtis plasti~nosti kar dober. Barvna lestvica sega od ni`inske zelene prek rumene, rjave, rjavorde~e do
vijoli~astosivkaste barve za vi{inski pas z nadmorsko vi{ino ve~ kot 4000 m. Na podoben na~in, to je
s stopnjevanjem kontrasta modrih odtenkov, je ponazorjen podmorski relief, s tem, da pri obrobah posameznih
ploskev ni sen~enja. S svetlej{im modrim odtenkom so ponazorjena jezera, reke pa so zarisane
z nekoliko temnej{o modro barvo. Vsi, morski in kopenski hidronimi so zapisani z modro barvo, kar je
ena od odlik atlasa. Imena na zemljevidu sveta so zapisana izklju~no enojezi~no, torej v podoma~eni
ali originalni obliki; stopnja doma~enja je velika. Nenavadno je, da je na fizi~nih zemljevidih navedenih
ve~ imen naselij kot na politi~nih. Na zemljevidih celin in regionalnih zemljevidih oziroma zemljevidih
delov celin so imena na~eloma zapisana dvojezi~no, najprej v originalni obliki in za njo v oklepajih (pri
naseljih z nekoliko manj{imi ~rkami, pri otokih ponekod tudi z malimi ~rkami za velikimi) v sloven{~ini.
Na~eloma zato, ker je problemov in nedoslednosti toliko, da se jih ne da v celoti razlo`iti niti na primeru
enega samega zemljevida. Dosledno samo v podoma~eni obliki, seveda ~e je ta na voljo, so zapisana
samo imena dr`av in morij, pa {e pri teh najdemo na zemljevidu Azije v oklepaju navedeno podoma-
~eno alonimsko razli~ico: Flore{ko morje (Sundsko morje). Samo kot intermezzo naj bo navedena imenska
obravnava reke Labe na fizi~nem zemljevidu Evrope. Na ^e{kem je najprej navedeno slovensko ime
Laba in za njim v oklepaju nem{ko ime Elbe, v Nem~iji pa najprej originalno ime Elbe in nato v oklepaju
slovensko ime Laba.
108