3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
Atlas je izdelan s kombinacijo ra~unalni{ke digitalne in klasi~ne analogne kartografije. ^e izvzamemo
satelitske posnetke in zdru`imo sorodne zemljevide v merilih 1 : 4.500.000 ter 1 : 900.000, lahko
ugotovimo, da ga sestavljata dva glavna tipa zemljevidov. Prvi tip predtavljajo uvodni zemljevidi delov
sveta v merilu 1 : 40.000.000, ki prikazujejo velike reliefne oblike ter razporeditev oceanov in celin. Barvne
ploskve na kopnem ponazarjajo velike rastlinske pasove na Zemlji. Modrovijoli~asta in rumenorde~a
barva na primer predstavljata mrzle oziroma vro~e pu{~ave, odtenki zelene pomenijo razli~ne vrste rastlinstva.
Kopenske reliefne oblike so prikazane s sen~enjem. Podmorski relief je prikazan z razli~nimi
odtenki modre barve, ki ponazarjajo globinske pasove.
Drugi tip zemljevidov predstavljajo prikazi v ve~jih merilih. Izoblikovanost povr{ja je prikazana z rastrskim
sen~enjem, ob njej pa so z barvnimi odtenki ponazorjeni tudi podnebni in rastlinski pasovi. Podmorski
relief je predstavljen z globinskimi pasovi v modrih odtenkih, pri ~emer njihova sti~i{~a niso poudarjena
s ~rtami, tako kot na zemljevidih sveta.
Tipografija je raznovrstna, zelo sistemati~na in dobro razlo`ena v uvodnih legendah. Tipi ~rk med
svetovnimi in regionalnimi zemljevidi se malenkostno razlikujejo. Uporabljena so vsa diakriti~na in naglasna
znamenja, zapisane so najrazli~nej{e latini~ne ~rke. Imena iz arabskih pisav so pre~rkovana po
vsaj treh latinizacijskih klju~ih, imena iz cirili~nih pisav pa skladno s sodobnimi pre~rkovalnimi pravili.
Samo ukrajinska imena so v zadnjem ~asu zaradi prehoda na nov latinizacijski klju~ zapisana druga-
~e, vendar so, tak{na kot so v Atlasu sveta 2000, bli`je slovanskemu uporabniku, saj se {e uporabljajo
{umevci. Tudi kitajska in japonska imena so pre~rkovana po zdaj `e dobro uveljavljenih pinjinu in Hepburnovem
sistemu.
Zdaj pa k bistveni zadregi, za katero je prav tako zaradi var~evanja »poskrbel« slovenski zalo`nik.
Imena kopenskih in morskih hidronimov so namre~ v originalni razli~ici zemljevidov zapisana v sporo-
~ilno bolj primerni modri barvi, ko pa se jih je podoma~ilo, so zaradi zapisovanja na isti kartografski sloj
tako kot druga imena postala obarvana ~rno. ^e to na zemljevidih delov sveta {e ni preve~ opazno in
mote~e, je povsem druga~e na regionalnih zemljevidih, kjer so poslovenjeni hidronimi zapisani v ~rni,
hidronimi v izvirni obliki pa v modri barvi. S tem prihaja do nerazumljivega prepletanja zapisov dveh
vrst, dejansko stanje pa se zaradi tega ne ujema z razlago tipografije v legendi. Vendar ima ta huda
pomanjkljivost tudi svojo svetlo plat: zaradi ~rno zapisanih imen v oklepajih ob modro zapisanih originalnih
oblikah imen so podoma~ena vodna imena la`je opazna.
Sicer pa se stopnja doma~enja ter na~in zapisovanja podoma~enih in drugih ve~jezi~nih imen med
obema tipoma zemljevidov precej razlikujeta. Na zemljevidih delov sveta je velik del imen podoma~en,
tako na kopnem kot na morju, v celoti pa so poslovenjena vsa imena podmorskih reliefnih oblik. Vsa
imena so zapisana enojezi~no, torej v podoma~eni ali v izvirni obliki. V oklepaju sta zapisani samo imeni
indijskih mest Bombay in Madras, kar naj bi pomenilo, da sta se pred kratkim preimenovali v Mumbai
in Chennai. Imena velikih reliefnih in pokrajinskih enot, ki segajo ~ez ozemlja ve~ dr`av, so podoma-
~ena, kar velja tudi za glavnino manj razse`nih pojavov. Na Antarktiki so podoma~ena le zemljepisna
imena najve~jih pokrajin.
Na regionalnih zemljevidih je stopnja doma~enja bistveno manj{a in na nekaterih med njimi se pojavi
komaj kak{no podoma~eno tuje zemljepisno ime. Podoma~ena imena naselij in rek so zapisana
dvojezi~no, pri ~emer so pri mestih najprej z nekoliko ve~jimi ~rkami zapisana imena v izvirni obliki, v oklepajih
pod, ob ali celo nad njimi pa {e v podoma~eni obliki. Slovenska imena rek so zapisana v oklepajih
z enako velikimi ~rkami, a so dodana zelo na redko; {e sre~a, da so zapisana v ~rni barvi. Sicer so
ve~jezi~na imena geografskih pojavov na~eloma zapisana v jezikih vseh dr`av oziroma obmo~ij, kjer
se dolo~en pojav razprostira. Na ta na~in se lepo vidi spreminjanje izvirnih oblik imen velikih rek, prav
tako prostranih gorskih verig. Izjema so le nekatere najve~je med njimi, zapisane izklju~no v sloven{-
~ini, na primer Himalaja, Transhimalaja, Hinduku{. Vsa druga podoma~ena imena so tudi na regionalnih
zemljevidih praviloma zapisana samo v sloven{~ini: imena morij, podmorskih reliefnih oblik, dr`av, otokov
… @al izvedba tega na~ela ni povsem dosledna, saj je na primer samo na zemljevidu Ju`na Evropa
mogo~e najti v oklepajih zapise Kretsko morje za zapisom Kritiko Pelagos (vendar na drugi strani samo
94