3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
• Svet: naravna obmo~ja v merilu 1 : 60.000.000;
• Svet: geologija v merilu 1 : 120.000.000.
Atlas je izdelan v analogni in digitalni tehniki. ^e zanemarimo tematske zemljevide v manj{em merilu in
nekatere tematske zemljevide, ki se pojavljajo samo pri prikazih Evrope (na primer kmetijstvo, promet, turizem
in rekreacija, prebivalstvo), lahko re~emo, da atlas sestavljajo {tirje grafi~no razli~ni tipi zemljevidov.
Prvega predstavljajo politi~ni zemljevidi z enotno obarvanimi ploskvami, ki ponazarjajo ozemlja dr`av.
Reliefa ni v podlagi, morski in kopenski hidronimi so obarvani z enotno svetlomodro barvo. Napisi vseh
hidronimov so prav tako v enotni modri barvi, le da so v precej temnej{em odtenku. To jim zagotavlja
bolj{o prepoznavnost in ve~jo sporo~ilnost. Drugi napisi so v ~rni barvi in so, tako kot napisi za hidronime,
enotni tudi na vseh drugih zemljevidih v atlasu. Tipografija je razmeroma preprosta, gostota imen
ni pretirana.
Drugi tip predstavljajo fizi~ni zemljevidi, na katerih je razgibanost povr{ja ponazorjena s kombinacijo
barvnih ploskev za vi{inske pasove in sen~enja. Barvni odtenki obsegajo paleto od ni`inske zelene
barve prek rumene in rjave do rde~kastorjave. Morski in kopenski hidronimi ter njihova imena so prikazani
tako kot na politi~nih zemljevidih. Dolo~ena izjema je le fizi~na karta sveta, kjer je s kombinacijo
raznih modrih barvnih odtenkov in sen~enja razmeroma plasti~no prikazan podmorski relief. Imena podmorskih
reliefnih oblik so izpisana v ~rni barvi.
V tretji tip spadajo zemljevidi naravnih obmo~ij. V ve~ini kartografskih prvin so povsem identi~ni s predhodnima
tipoma, razlika je le v tem, da so na teh zemljevidih namesto barvnih ploskev za dr`ave oziroma
barvnih odtenkov za vi{inske pasove kombinacije barvnih odtenkov, sen~enja ter raznovrstnih {rafur in
rastrov, s katerimi so dokaj natan~no prikazane glavne pokrajinske zna~ilnosti oziroma tipi pokrajine,
na primer tundra, tajga, resava, polpu{~ava, tropski de`evni gozd, mangrove, stalno zaledenelo polarno
obmo~je.
Zemljevidi rudarstva in industrije sestavljajo ~etrti tip. Na njih je kopno ponazorjeno z enotno svetlorumeno
barvo, kopenski in morski hidronimi pa so tak{ni kot na zemljevidih drugih tipov. Poudarek
je na linijskem prikazu naftovodov in plinovodov ter na to~kovnem prikazu energetskih surovin, rud, drugih
mineralov in raznih vrst industrije, ki so ponazorjeni z grafi~nimi simboli raznih barv in oblik.
Pri zapisih zemljepisnih imen so uporabljena so diakriti~na in naglasna znamenja ter posebne latini~ne
~rke. Ruska imena so transliterirana skladno s sodobnimi pravili, imena v Ukrajini so zapisana
po ukrajinsko, imena v Belorusiji, azijskih dr`avah na obmo~ju nekdanje Sovjetske zveze in deloma
v Moldaviji pa {e vedno v ru{~ini. Kitajska imena so zapisana v pinjinu, japonska so pre~rkovana po
Hepburnovem sistemu. Za pre~rkovanje imen iz jezikov, zapisanih z arabsko pisavo, sta uporabljena
dva latinizacijska klju~a.
Podoma~ena imena so zapisana skladno z mednarodnimi priporo~ili. To pomeni, da je najprej navedeno
originalno ime, nakar je v oklepaju pod njim z enako velikimi ~rkami zapisana njegova slovenska
razli~ica. Tako so zapisana imena mest, zgodovinskih naselij, rek znotraj ozemlja ene same dr`ave,
gora, otokov in oto~ij. Imena ve~jih reliefnih oblik in pokrajin, ki segajo prek ozemlja ve~ dr`av, velikih
rek, ki te~ejo skozi ve~ dr`av, morij, oceanov, podmorskih reliefnih oblik in imen dr`av so, v kolikor so
podoma~ena, zapisana enojezi~no, torej v sloven{~ini, sicer pa v izvirni obliki.
V Geografskem atlasu za osnovno {olo je podoma~enih vsega 765 razli~nih zemljepisnih imen, torej
15,9 % od celotnega korpusa razli~nih imen. Po izklju~ni rabi izvirnih zemljepisnih imen je ta atlas, ~e
zanemarimo zgo{~enko Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta, na prvem mestu med vsemi preu~enimi
viri. Vpra{ljivo je, ~e lahko osnovno{olska mladina primerno uporablja izdelek, v katerem je stopnja
podoma~enosti zemljepisnih imen tako zelo skromna in so samo v izvirniku zapisana tudi mnoga imena,
ki se v vsakdanji rabi praviloma doma~ijo. Prav gotovo imajo u~enci premalo znanja, da bi znali
Slika 27: Na zemljevidih Geografskega atlasa za osnovno {olo so podoma~ena tuja zemljepisna
imena zelo redka, kar glede na njegovo namembnost ni povsem razumljivo. P
86