3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
^e zanemarimo trirazse`nostne in tematske zemljevide, preostanejo {tirje glavni tipi zemljevidov.
Prvi tip predstavljajo prikazi celin kot delov Zemljine oble, na katerih kombinacije barv in sen~enja ponazarjajo
naravnopokrajinske zna~ilnosti in izoblikovanost povr{ja. Podmorski relief je ponazorjen s kombinacijo
modrih odtenkov in sen~enja. Na teh zemljevidih so tako kot na naravnih zemljevidih celin prikazane
litosferske ali tektonske plo{~e. Kopenski hidronimi so ponazorjeni s svetlomodro barvo, vendar so reke slabo
vidne. @al so imena hidronimov zapisana z manj pregledno ~rno barvo. Stopnja doma~enja zemljepisnih
imen je velika, a so podoma~ena le tista, ki imajo tradicijo podoma~evanja ali njihovo podoma~itev narekujejo
sistemske re{itve. Vsa imena so zapisana enojezi~no, bodisi v izvirni bodisi v podoma~eni obliki.
Opisanim so precej podobni naravni zemljevidi celin, a je na njih s kombinacijo zelenkastih, rjavkastih
in sivkastih barvnih odtenkov ter sen~enja prikazana hipsografska razgibanost povr{ja, morja in
oceani pa so samo nakazani s svetlomodro obrobo kopnin. V enaki svetlomodri barvi so tudi jezera,
reke pa so temnej{e modre barve in zato dobro opazne. Na zemljevidih so ozna~ena glavna naravnopokrajinska
obmo~ja, ki so na istih straneh predstavljena s kraj{imi opisi in zna~ilnimi fotografijami. Na~in
zapisovanja imen je identi~en kot pri prej{njem tipu zemljevidov, le da je njihova gostota precej manj{a.
Tretji tip sestavljajo politi~ni zemljevidi celin, na katerih so z barvnimi ploskvami ponazorjene posamezne
dr`ave; pri najve~jih dr`avah Kanadi, Zdru`enih dr`avah Amerike, Braziliji in Avstraliji je z odtenki
osnovnih barv prikazana {e njihova podrobnej{a upravnopoliti~na ~lenitev. Sen~enje v podlagi ponazarja
plasti~nost reliefa. Morja in kopenski hidronimi so prikazani tako kot na naravnih zemljevidih. Na~in
zapisovanja zemljepisnih imen je tak kot pri prej{njih dveh tipih, gostota imen je zaradi prikaza pomembnej{ih
naselij precej ve~ja, a v bistvu {e zmeraj skromna.
Najve~ zemljevidov spada v ~etrti tip, ki ga sestavljajo topografski prikazi delov celin oziroma posameznih
dr`av. Na njih je tako kot na naravnih zemljevidih celin prikazana izoblikovanost povr{ja, enako
so ponazorjena tudi morja in reke, medtem ko so jezera nekoliko temnej{e modre barve. Gostota imen
je ponekod velika, stopnja doma~enja pa bistveno manj{a kot pri predhodnih tipih. Na teh zemljevidih
so podoma~ena imena naselij in rek zapisana dvojezi~no, pri dalj{ih rekah, ki so zarisane prek ve~ prikazanih
dr`av, tudi ve~jezi~no, tako, da je najprej navedeno originalno ime, za njim pa v oklepaju z nekoliko
manj{imi ~rkami slovensko. Slovensko ime je obi~ajno pod originalnim ali desno od njega. Velikost ~rk
podoma~enih imen rek je enaka kot velikost ~rk njihovega originalnega imena. Podoma~ena imena vseh
drugih pojavov so zaradi nujnega prilagajanja drugim kartografskim elementom v podlagi `al zapisana
izklju~no v sloven{~ini, saj ni bilo mogo~e prestavljati znakov za posamezna naselja, gorske vrhove,
prelaze …
S tem je seveda sporo~ilnost zemljevidov bistveno manj{a, manjkajo~e informacije pa so usposobljenemu
uporabniku dostopne v imenskem kazalu. Pomemben dejavnik podoma~evanja imen je bila
tudi velikost pisave predstavljenega pojava, dejavnik njihovega nepodoma~evanja pa zavestna odlo~itev
uredni{tva, da se imena upravnih enot praviloma ne slovenijo. Tipografija je razmeroma enostavna
in v legendi sistemati~no razlo`ena. Poleg povsem ~rnih ~rk se za imena dr`av in odvisnih ozemelj uporabljajo
rastrirane ~rke. Zapisi imen so na~eloma dovolj dobro berljivi tudi pri manj{ih naseljih, jezerih
in rekah, te`ave pa se pojavijo na reliefno zelo razgibanih obmo~jih v velikih nadmorskih vi{inah, kjer
se zaradi temne podlage preglednost mo~no poslab{a.
Uporabljena so najrazli~nej{a diakriti~na in naglasna znamenja ter vse posebne latini~ne ~rke. Imena
iz jezikov s cirili~nimi pisavami so pravilno pre~rkovana, vklju~no z beloruskimi in ukrajinskimi, ki so
{e zapisana s {umevci. Za transkribirana imena iz arabske pisave se uporabljata vsaj dva latinizacijska
klju~a. Z zapisi kitajskih in japonskih imen ni nobenih te`av, saj sta uporabljena zdaj `e povsem
uveljavljena pinjin oziroma Hepburnov pre~rkovalni sistem. V Maroku, Al`iriji in Tuniziji bode v o~i zapisovanje
imen v franco{~ini oziroma pre~rkovanje arabskih imen s francoskim latinizacijskim klju~em.
Slika 33: Na podrobnih zemljevidih delov celin so dvojezi~no zapisana le naselbinska imena
in imena rek; slovensko ime v oklepaju je praviloma pod originalnim. P
102