3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
Vsa ta prizadevanja so spremljali nekateri kriti~ni posamezniki, ki se jim je ob pregledu izdelka med
drugim zapisalo (Bajt 1993): »Trditev, da so zemljepisna imena zaradi mednarodne rabe in ve~jezikovnega
izvora dostikrat te`ko vklju~ljiva v vsakokratne, zlasti pravore~ne norme posameznih jezikov, tudi
sloven{~ine, dr`i samo kot izgovor za vse morebitne napake; natanko namre~ vemo, da se vse tuje
zmeraj prilagaja doma~emu jeziku, pa naj gre za angle{~ino ali sloven{~ino. Razli~na je le hitrost in
natan~nost prilagajanja v praksi: teoreti~no je vse re{eno s pravopisom. Tudi sestavljalcem atlasa je
tukaj ve~krat zmanjkalo volje za prakti~no re{itev problema, pogosto pa so tudi kar pozabili na kak{no
pravopisno pravilo. Prav je, da najdemo vsa imena zapisana najprej v izvirnih oblikah (z vsemi diakriti~nimi
znamenji vred): ~e gre za geografski pojem (morje, gorstvo ipd.), ki se raz{irja na ve~ jezikovnih
podro~ij, imamo tako po ve~ imen zanj. (Ob tem ne bi {kodila {e preglednica za izgovarjavo tujih ~rk
in ~rkovnih skupin.) Sledi slovensko ime, ki je najve~krat prepisava izvirnega, dostikrat pa `e podoma-
~itev. Problemi so (~e izvzamemo kitajski pinjin) spet z nelatini~nimi pisavami Azije in Afrike; pod okriljem
šmednarodnosti’ se spet ponujajo angle{ke in francoske pisave (npr. Lucknow ali Ouagadougou). Pri
zapisih ruskih geografskih imen je precej nedoslednosti v pravopisu (opomba avtorja: ta o~itek se nana-
{a na prvo izdajo atlasa!) (~e sploh ne omenjamo tega, da so nekatera precej nerodno prevedena); ni
pa upo{tevano niti pravilo, da je izvirni zapis vedno zapis v jeziku ve~inskega naroda, ki na dolo~enem
ozemlju `ivi (zaman torej i{~emo ukrajinska in beloruska imena, tudi v nekdanjih sovjetskih republikah
so imena porusena). Ob bolj{em sodelovanju zemljepiscev in slovenistov bi bil lahko Veliki dru`inski
atlas sveta idealen.« Kaj dodati k temu? Morda dejstvo, da je te`ko sprejeti na svoja ple~a pomanjkljivo
delo uredni{tev izvirnih izdaj. Slovenski zalo`niki se ob izboru atlasov za priredbo v na{ jezik navadno
odlo~ajo zgolj na podlagi intuicije, brez kakr{negakoli posvetovanja s stroko, ki ji je ob poznej{em razkritju
{tevilnih problemov in zadreg najve~krat priporo~eno, naj se ~im manj komplicira in kar najhitreje,
s ~im manj{imi stro{ki pripravi `eleni izdelek.
Sistemati~en pregled Velikega dru`inskega atlasa sveta je razkril, da je med skupno ve~ kot
100.000 razli~nimi imeni v njem okrog 14.000 slovenskih imen, med katerimi je 2708 razli~nih (imeni
Atbara in Egejska Makedonija sta samo v imenskem kazalu, na zemljevidih pa ju ni). S tem je Veliki
dru`inski atlas sicer v zgornji polovici preu~enih virov, a v bistvu izstopa s svojo zmernostjo in uravnote`enostjo.
Med obema izdajama je nekaj razlik. Tako je v prvi uporabljeno podoma~eno ime Kopenhagen
za dansko glavno mesto København, ki se ga je v drugi izdaji opustilo, imena reliefnih oblik tipa Srednjeruske
vi{ine, Kaza{ke vi{ine so popravljena v Srednjerusko vi{avje, Kaza{ko vi{avje, vpisana so
spremenjena imena v Rusiji, na primer Samarsko zajezitveno jezero namesto Kujbi{evsko zajezitveno
jezero, dodatno je podoma~ena srbohrva{ko razli~icq imena Skadarsko jezero v Skadrsko jezero,
spremenjena so imena nekaterih dr`av, na primer Centralnoafri{ke republike v Srednjeafri{ko republiko,
Saudske Arabije v Saudovo Arabijo, `al tudi Svete Lucije v Saint Lucio. Ker je bilo spremenjeno
ime dr`ave Kapverdsko oto~je v Zelenortski otoki, je bilo treba spremeniti tudi imena pridevni{kih izpeljank,
vezanih na to ime: oto{ke reliefne oblike Kapverdsko oto~je v Zelenortsko oto~je ter podmorske
reliefne oblike Kapverdska planota v Zelenortska planota.
Kot drugi izdelki tudi Veliki dru`inski atlas sveta ni imun na razli~ne zapise podoma~enih imen istih
geografskih pojavov in topografskih objektov. Vendar so za to razli~ni razlogi. Najprej gre za alonime
uveljavljenih podoma~enih imen nekaterih znanih oto~ij, na primer Aleuti in Aleutski otoki za Aleutian
Islands, Hebridi in Hebridski otoki za Hebrides/Western Isles, Falklandi, Falklandski otoki in Malvini za
Falkland Islands/Islas Malvinas, Kurili in Kurilski otoki za Kuril'skie ostrova. Podobno je z imeni Anatolija
in Anatolska planota za Anadolu, Halkidika in polotok Halkidika za Khalkidhikí ter Jukatan in polotok
Jukatan za Peninsula de Yucatán. V nekaterih primerih so alonimi mednarodno uveljavljeni, zato imajo
dvojna ali celo trojna imena tudi slovenske razli~ice, na primer Arabski zaliv in Perzijski zaliv za Khali •– j
al-'Arabi/Khali •– j-e Fa – rs, Formo{ki preliv in Tajvanski preliv za Taiwan Haixia, Galilejsko jezero, Genazara{-
ko jezero in Tiberijsko jezero za Yam Kinneret, jezero Turkana in Rudolfovo jezero za Lake Turkana/Lake
Rudolph (ime Rudolfovo jezero je medtem `e pridobilo status zgodovinskega imena), Malavijsko jezero
in Nja{ko jezero za Lake Malawi/Lago Niassa, Ju`na Tirolska in Zgornje Poadi`je za Alto Adige/Südti-
80