3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik 3 PROBLEMATIKA RABE TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN V PREUÊNIH SLOVENSKIH VIRIH Slovenska atlasna literatura ima s ponovnim »rojstvom« skoraj pozabljenega Cigaletovega Atlanta (Cigale 1869–1877) è skoraj stoletje in pol dolgo tradicijo. V tem prvem slovenskem atlasu sveta so v mnogih primerih nakazane re{itve, skladne s sodobnimi pogledi. Po njem Slovenci vse do tako imenovanega Medvedovega atlasa (Veliki atlas sveta 1972) skoraj stoletje nismo dobili atlasa sveta za splo{no rabo. Vmes je iz{lo ve~ {olskih atlasov, med katerimi jih je ve~ina vklju~ena v obravnavo è zaradi razvojnih vidikov podoma~evanja tujih zemljepisnih imen. Izdajanje atlasov je pravi razcvet doìvelo z osamosvojitvijo Slovenije, kar se nadaljuje tudi v zadnjih letih. Prav zato se je {tevilo obravnavanih atlasov s prvotno predvidenih osmih pove~alo na kar {estnajst. Mednje je uvr{~ena tudi zgo{~enka Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta (DZS 1997), za bolj celovito obravnavo pa sem vklju~il {e Veliki splo- {ni leksikon (DZS 1997–1998) in Slovenski pravopis (Zalo`ba <strong>ZRC</strong> <strong>SAZU</strong> 2001). Iz vseh 18 preu~enih virov je bilo v zbirko vklju~enih 39.883 podoma~enih tujih zemljepisnih imen. Pri nadaljnjih obdelavah se je zaradi pripadnosti nekaterih pojmov ve~ dràvam, celinam ali pomenskim tipom in posledi~nih imenskih podvajanj {tevilo imen precej pove~alo. Tako se je na primer {tevilo zapisov po celinah in oceanih povzpelo na 40.546, po dràvah in morjih na 40.912 ter pri pomenskih tipih imen na 41.547. Med vsemi primerjanimi viri je najve~, 4178 podoma~enih tujih zemljepisnih imen v Cigaletovem Atlantu (slika 1). Zajetna {tevilka je vsaj deloma posledica ne ravno natan~nega in poenotenega zapisovanja imen, saj je v tem atlasu kopica alonimov. [tevilo podoma~enih imen je ve~je od 3000 tudi v [olskem atlasu ([kolska knjiga 1959 in 1964) in Geografskem atlasu sveta za {ole (Tehni{ka zalo`ba Slovenije 2002). Med atlase s precej{njo stopnjo doma~enja spadajo {e Zemljepisni atlas za srednje in njim sorodne {ole (De Agostini 1941), Veliki druìnski atlas sveta (DZS 1992), Druìnski atlas sveta 4500 4000 3500 {tevilo podoma~enih imen 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 Cigale Oroèn Bohinec [kolska knjiga Medved Timesov atlas VAS – 1992, 1996 Moje prvo ~udovito … [olski atlas – GIAM Atlas 2000 Dorling Monde Neuf U~ila Priro~ni atlas [olski atlas – Mladinska De Agostini 2005 Knauer Pravopis Slika 1: [tevilo podoma~enih tujih zemljepisnih imen v preu~enih atlasih sveta, Velikem splo{nem leksikonu in Slovenskem pravopisu. 30
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 (Slovenska knjiga 2001), Atlas sveta za osnovne in srednje {ole (Mladinska knjiga 2005), Veliki atlas sveta (DZS 2005) in Veliki splo{ni leksikon (DZS 1997–1998), vsi z ve~ kot 2500 podoma~enimi imeni. Vendar na {tevilo imen ne vpliva le ve~ja ali manj{a nagnjenost redaktorjev k podoma~evanju, ampak so razlike tudi zaradi velikosti atlasa, ki narekuje njegovo podrobnost, pestrosti pomenskih tipov imen, deloma pa tudi namena atlasa, bodisi za splo{no bodisi za {olsko rabo. Slovenski atlasi sveta so zagotovo pomembni sooblikovalci znanja o na{em planetu in prek podoma~evanja zemljepisnih imen tudi pomembni dejavniki kreiranja na{ega jezika in bogatenja njegovega besedi{~a. Med seboj se precej razlikujejo, tako po obsegu, preglednosti (analogna oziroma ra~unalni{ka kartografija, vrsta in kontrastnost tiska reliefne podlage, pestrost tipografije, razli~na gostota imen), natan~nosti zapisovanja zemljepisnih imen, kamor poleg rabe oziroma opu{~anja diakriti~nih znakov sodita tudi na~in zapisovanja originalnih imen (enojezi~nost ali ve~jezi~nost) in na~in navajanja podoma~enih tujih zemljepisnih imen, morebitnem imenskem kazalu in njegovih zna~ilnostih ter po morebitnih dodatnih informacijah, ki bogatijo sporo~ilno vrednost posameznega izdelka. Atlasi so s~asoma postali precej zajetni in vsebinsko bogati, pri ~emer se ob razli~ni estetski skladnosti med seboj morda {e najbolj razlikujejo po razli~ni kakovosti obravnave zemljepisnih imen. Nekateri med njimi so za na{e razmere dosegli zelo velike naklade. Tako je bil Veliki druìnski atlas sveta oziroma naslednik Veliki atlas sveta v treh izdajah (DZS 1992, 1996 in 2002) natisnjen v ve~ kot 50.000 izvodih. 3.1 ATLANT Atlant, prvi slovenski atlas sveta, je med letoma 1869 in 1877 iz{el v {estih snopi~ih s po tremi listi. Skupaj je bilo natisnjenih 18 zemljevidov, ki prikazujejo svet v celoti in njegove posamezne dele. Zemljevidi niso bili nikoli vezani v knjigo. Ker so se na posameznih listih radi izgubili, so postali razmeroma redki. [e bolj redek pa je komplet vseh zemljevidov; v Narodni in univerzitetni knji`nici v Ljubljani sta le dva izvoda. Zanimivo je, da je v vezani razli~ici zaporedje zemljevidov tematsko, slede~ pogledu od domovine navzven, in ne kronolo{ko, v ~asovnem zaporedju njihovega dejanskega izhajanja, kot so razporejeni v faksimilirani izdaji (Atlant 2005). V drugi polovici 19. stoletja si je sloven{~ina po~asi in s teàvami utirala pot iz pogovornega jezika neizobraènih ljudi v uradni{ki, sodni in u~ni jezik, s tem pa tudi v jezik, ki je omogo~al znanstveno ustvarjanje. Izpopolnjevala se je terminologija, pri ~emer ima Matej Cigale izjemno vlogo, saj je postavil temelje slovenskemu znanstvenemu jeziku. Za Slovence je bilo to zelo pomembno, zlasti zaradi pozitivne samopodobe in raz{irjanja njihove podobe navzven. Matica Slovenska se je è na za~etku delovanja zavezala, da bo pomanjkanje narodopisnega in domoznanskega ~tiva nadoknadila z izdajanjem zgodovinskih in geografskih orisov slovenskih deèl, ki so jih v tem ~asu za~eli pripravljati izobraèni domoljubi in ~lani Mati~inega odbora. Sledila je ideji, da mo~ in veljavnost naroda izhaja iz knjig v doma~em jeziku, s katerimi se narod lahko pona{a. Potreba po geografski literaturi je izhajala iz prepri~anja, da je za krepitev narodne zavesti nujno ne le dobro poznavanje lastne deèle, ampak tudi drugih, bolj ali manj oddaljenih tujih deèl. Vlogo redaktorja in urednika Atlanta je prevzel pravnik in jezikoslovec Matej Cigale (1819–1889), ki je opravil tudi pionirsko delo pri podoma~evanju zemljepisnih imen. V tistem ~asu je ìvel na Dunaju in skrbel za slovensko pravno terminologijo ter prevode vseh zakonov, naredb, ukazov in uradnih razglasov. Bil je prototip narodno zavednega intelektualca. Rojen je bil v kme~ki druìni, vendar je kmalu pokazal veliko nadarjenost, ki ga je popeljala v {ole v Idriji, Gorici, Ljubljani, Gradcu in nazadnje na Dunaju. V gori{kem liceju se je seznanil s klasi~nimi, romanskimi in germanskimi jeziki. Pri {tudiju teologije ter pozneje prava je svoje znanje dopolnjeval in nadgrajeval s slovanskimi jeziki, zlasti hrva{kim, srbskim, ruskim in ~e{kim (Urbanc 2005, 10). Prek zemljepisnih imen je kreiral jezikovno politiko in ob tem slovenski jezik postavil ob bok drugim, v kartografiji è uveljavljenim evropskim jezikom v deèlah z razvito kartografijo. Zaradi pomanjkljivih 31
Page 1 and 2: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 6 and 7: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 8 and 9: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 82 and 83:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 84 and 85:
Page 86 and 87:
Page 88 and 89:
Page 90 and 91:
Page 92 and 93:
Page 94 and 95:
Page 96 and 97:
Page 98 and 99:
Page 100 and 101:
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Page 110 and 111:
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
Page 116 and 117:
Page 118 and 119:
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
Page 126 and 127:
Page 128 and 129:
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
Page 164 and 165:
Page 166 and 167:
Page 168 and 169:
Page 170 and 171:
Page 172 and 173:
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?