3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14<br />
900<br />
800<br />
{tevilo podoma~enih imen<br />
700<br />
600<br />
500<br />
400<br />
300<br />
200<br />
100<br />
0<br />
celina<br />
dr`ava<br />
naselje<br />
zgodovinsko naselje<br />
kopenska reliefna oblika<br />
kopenski hidronim<br />
morski hidronim<br />
podmorska reliefna oblika<br />
oto{ka reliefna oblika<br />
obalna reliefna oblika<br />
naravna pokrajina<br />
zgodovinska pokrajina<br />
pejsa`<br />
upravna enota<br />
zgodovinska upravna enota<br />
drugo<br />
Slika 15: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v De Agostinijevem<br />
{olskem atlasu.<br />
Najve~ je podoma~enih imen naselij (slika 15). Sledi dokaj izena~ena skupina podoma~enih imen<br />
oto{kih reliefnih oblik, kopenskih hidronimov, kopenskih reliefnih oblik in morskih hidronimov; vsak pomenski<br />
tip obsega pribli`no polovico {tevila podoma~enih imen naselij. [e bolj v ozadju so imena upravnih<br />
enot, naravnih pokrajin in obalnih reliefnih oblik. [tevilo podoma~enih imen neodvisnih dr`av se je povzpelo<br />
na 72.<br />
3.4 [OLSKI ATLAS<br />
Osvobojena Jugoslavija, polna zanosa, je zahtevala nove u~ne pripomo~ke. Ker pa Slovenija ni imela<br />
tehni~nih mo`nosti za pripravo zahtevnih kartografskih projektov, kakr{no je izdajanje atlasov, je svoje<br />
poslanstvo nadaljevala zalo`ba U~ila iz Zagreba. Ta je leta 1950 izdala prvi [olski atlas, ki je pozneje<br />
do`ivel {tevilne ponatise, praviloma vsako {olsko leto novega, dokler ni leta 1961 prvi~ iz{el z imenom<br />
Veliki {olski atlas. Res je do`ivel nekaj vsebinskih dopolnitev, zlasti pri podrobnosti prikaza neevropskih<br />
de`el, tehni~no in toponimsko pa je vseskozi ostal na enaki ravni. Ta atlas velikega formata<br />
(33,5 krat 24,5 cm) je vsebinsko zasen~il {ele dru`inski rabi namenjena Atlas svijeta (Lerksikografski<br />
zavod FNRJ 1961), ki je bil za tisti ~as resni~no dovr{en, `al pa ga niso nikoli poslovenili.<br />
Urednik vseh slovenskih izdaj [olskega atlasa je bil Valter Bohinec. Urednik originalne izdaje je bil<br />
najprej Josip Rogli}, ki ga je kmalu nadomestil Zvonimir Duga~ki. Za potrebe podrobne analize imen<br />
sta bili uporabljeni 8. izdaja iz leta 1959 in 13. izdaja iz leta 1964. Obdelani so bili naslednji zemljevidi<br />
(v izsekih so praviloma prikazani zemljevidi glavnih mest):<br />
• Zahodna poluta v merilu 1 : 100.000.000;<br />
• Vzhodna poluta v merilu 1 : 100.000.000;<br />
53