3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Atlas je izdelan s kombinacijo ra~unalni{ke digitalne in klasi~ne analogne kartografije. ê izvzamemo satelitske posnetke in zdruìmo sorodne zemljevide v merilih 1 : 4.500.000 ter 1 : 900.000, lahko ugotovimo, da ga sestavljata dva glavna tipa zemljevidov. Prvi tip predtavljajo uvodni zemljevidi delov sveta v merilu 1 : 40.000.000, ki prikazujejo velike reliefne oblike ter razporeditev oceanov in celin. Barvne ploskve na kopnem ponazarjajo velike rastlinske pasove na Zemlji. Modrovijoli~asta in rumenorde~a barva na primer predstavljata mrzle oziroma vro~e pu{~ave, odtenki zelene pomenijo razli~ne vrste rastlinstva. Kopenske reliefne oblike so prikazane s sen~enjem. Podmorski relief je prikazan z razli~nimi odtenki modre barve, ki ponazarjajo globinske pasove. Drugi tip zemljevidov predstavljajo prikazi v ve~jih merilih. Izoblikovanost povr{ja je prikazana z rastrskim sen~enjem, ob njej pa so z barvnimi odtenki ponazorjeni tudi podnebni in rastlinski pasovi. Podmorski relief je predstavljen z globinskimi pasovi v modrih odtenkih, pri ~emer njihova sti~i{~a niso poudarjena s ~rtami, tako kot na zemljevidih sveta. Tipografija je raznovrstna, zelo sistemati~na in dobro razloèna v uvodnih legendah. Tipi ~rk med svetovnimi in regionalnimi zemljevidi se malenkostno razlikujejo. Uporabljena so vsa diakriti~na in naglasna znamenja, zapisane so najrazli~nej{e latini~ne ~rke. Imena iz arabskih pisav so pre~rkovana po vsaj treh latinizacijskih klju~ih, imena iz cirili~nih pisav pa skladno s sodobnimi pre~rkovalnimi pravili. Samo ukrajinska imena so v zadnjem ~asu zaradi prehoda na nov latinizacijski klju~ zapisana druga- ~e, vendar so, tak{na kot so v Atlasu sveta 2000, bli`je slovanskemu uporabniku, saj se {e uporabljajo {umevci. Tudi kitajska in japonska imena so pre~rkovana po zdaj è dobro uveljavljenih pinjinu in Hepburnovem sistemu. Zdaj pa k bistveni zadregi, za katero je prav tako zaradi var~evanja »poskrbel« slovenski zalo`nik. Imena kopenskih in morskih hidronimov so namre~ v originalni razli~ici zemljevidov zapisana v sporo- ~ilno bolj primerni modri barvi, ko pa se jih je podoma~ilo, so zaradi zapisovanja na isti kartografski sloj tako kot druga imena postala obarvana ~rno. ê to na zemljevidih delov sveta {e ni preve~ opazno in mote~e, je povsem druga~e na regionalnih zemljevidih, kjer so poslovenjeni hidronimi zapisani v ~rni, hidronimi v izvirni obliki pa v modri barvi. S tem prihaja do nerazumljivega prepletanja zapisov dveh vrst, dejansko stanje pa se zaradi tega ne ujema z razlago tipografije v legendi. Vendar ima ta huda pomanjkljivost tudi svojo svetlo plat: zaradi ~rno zapisanih imen v oklepajih ob modro zapisanih originalnih oblikah imen so podoma~ena vodna imena la`je opazna. Sicer pa se stopnja doma~enja ter na~in zapisovanja podoma~enih in drugih ve~jezi~nih imen med obema tipoma zemljevidov precej razlikujeta. Na zemljevidih delov sveta je velik del imen podoma~en, tako na kopnem kot na morju, v celoti pa so poslovenjena vsa imena podmorskih reliefnih oblik. Vsa imena so zapisana enojezi~no, torej v podoma~eni ali v izvirni obliki. V oklepaju sta zapisani samo imeni indijskih mest Bombay in Madras, kar naj bi pomenilo, da sta se pred kratkim preimenovali v Mumbai in Chennai. Imena velikih reliefnih in pokrajinskih enot, ki segajo ~ez ozemlja ve~ dràv, so podoma- ~ena, kar velja tudi za glavnino manj razse`nih pojavov. Na Antarktiki so podoma~ena le zemljepisna imena najve~jih pokrajin. Na regionalnih zemljevidih je stopnja doma~enja bistveno manj{a in na nekaterih med njimi se pojavi komaj kak{no podoma~eno tuje zemljepisno ime. Podoma~ena imena naselij in rek so zapisana dvojezi~no, pri ~emer so pri mestih najprej z nekoliko ve~jimi ~rkami zapisana imena v izvirni obliki, v oklepajih pod, ob ali celo nad njimi pa {e v podoma~eni obliki. Slovenska imena rek so zapisana v oklepajih z enako velikimi ~rkami, a so dodana zelo na redko; {e sre~a, da so zapisana v ~rni barvi. Sicer so ve~jezi~na imena geografskih pojavov na~eloma zapisana v jezikih vseh dràv oziroma obmo~ij, kjer se dolo~en pojav razprostira. Na ta na~in se lepo vidi spreminjanje izvirnih oblik imen velikih rek, prav tako prostranih gorskih verig. Izjema so le nekatere najve~je med njimi, zapisane izklju~no v sloven{- ~ini, na primer Himalaja, Transhimalaja, Hinduku{. Vsa druga podoma~ena imena so tudi na regionalnih zemljevidih praviloma zapisana samo v sloven{~ini: imena morij, podmorskih reliefnih oblik, dràv, otokov … @al izvedba tega na~ela ni povsem dosledna, saj je na primer samo na zemljevidu Ju`na Evropa mogo~e najti v oklepajih zapise Kretsko morje za zapisom Kritiko Pelagos (vendar na drugi strani samo 94
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Slika 30: Na razmeroma monotonih regionalnih zemljevidih se prepletajo medsebojno te`ko lo~ljivi zapisi izvirnih in podoma~enih zemljepisnih imen. ^rno morje, Egejsko morje, Ligursko morje, Tirensko morje, a tudi samo Marmara Denizi in Thrakiko Pelagos, Marmarsko morje in Trakijsko morje torej, ki sploh nista podoma~ena), Krf za zapisom Kérkira (vendar Korzika, Kreta, Kikladi, Sardinija, Sicilija, Sporadi) in Otrantska vrata za zapisom Canale d'Ótranto, ki pa je tudi edino podoma~eno ime preliva na zemljevidu, ~eprav so na njem med drugimi prikazani tudi Bospor, Dardanele, Korzi{ki preliv, Mesinski preliv in Sicilski preliv. Redaktorja {e vedno vztrajata pri uporabi ob~noimenskega izraza zemlja namesto deèla, na primer Ellsworthova zemlja, Enderbyjeva zemlja, Zemlja kralja Kristijana X., Zemlja kraljice Marije, Zemlja kraljice Maud, Zemlja Viljema II. Zna~ilno zanju je tudi navajanje ob~noimenskih sestavin v obliki tujk, na primer Abisalna ravnina Demerara za Demerara Abyssal Plain, Abisalna ravnina Hatteras za Hatteras Abyssal Plain, Argentinska abisalna ravnina za Argentine Abyssal Plain, Bellingshausenova abisalna ravnina za Bellingshausen Abyssal Plain, Biskajska abisalna ravnina za Vizcaya Abyssal Plain (nekateri abisalno ravnino bolj korenito poslovenimo v globokomorsko ravnino), Agulha{ki plato za Agulhas Plateau, Blakov plato za Blake Plateau, Campbellov plato za Campbell Plateau, Falklandski plato za Falkland Plateau, Kapverdski plato za Cape Verde Terrace, Plato Bounty za Bounty Plateau, Plato Challenger za Challenger Plateau (nekateri izraz plato zapi{emo kot planota), Amazonski {elf za Amazon Shelf, Arafurski {elf za Arafura Shelf, Ferski {elf za Faeroe Shelf, Keltski {elf za Celtic Shelf (nekateri 95
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3:
Page 6 and 7:
Page 8 and 9:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 10 and 11:
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41:
Page 42 and 43:
Page 44 and 45:
Page 46 and 47: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
Page 164 and 165:
Page 166 and 167:
Page 168 and 169:
Page 170 and 171:
Page 172 and 173:
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?