3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14
300
250
{tevilo podoma~enih imen
200
150
100
50
0
celina
dr`ava
naselje
zgodovinsko naselje
kopenska reliefna oblika
kopenski hidronim
morski hidronim
podmorska reliefna oblika
oto{ka reliefna oblika
obalna reliefna oblika
naravna pokrajina
zgodovinska pokrajina
upravna enota
zgodovinska upravna enota
drugo
Slika 39: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v {olskem atlasu U~il.
je le islandska ~rka ð, ki jo nadome{~a dvo~rkovje dh. Ruska imena so pre~rkovana po ustaljenem latinizacijskem
klju~u, ustrezno so zapisana tudi zemljepisna imena v vseh dr`avah, ki so nastale po razpadu
Sovjetske zveze. V Ukrajini je {e uporabljeno pre~rkovanje s {umevci.
Ker je podoma~evanje zemljepisnih imen izvedeno po skoraj enakih na~elih kot v Dru`inskem atlasu
sveta, so sorazmerno podobni tudi rezultati njihove statisti~ne analize. Vseh podoma~enih tujih
zemljepisnih imen je 1726 ali 16,9 % od vseh imen, kar je okroglih 1100 imen manj kot v »velikem bratu«.
Razlike so predvsem posledica razli~ne podrobnosti prikazov nekaterih obmo~ij, denimo Antarktike.
Razmerja med celinami so tako reko~ identi~na. Edini razliki sta uvrstitev Antarktike na zadnje mesto,
ker je njen prikaz zelo splo{en, ter zamenjani mesti Srednje in Ju`ne Amerike na predzadnjem mestu;
tokrat je Srednja Amerika pred Ju`no Ameriko.
Po {tevilu podoma~enih zemljepisnih imen si prvo mesto delita Rusija in Zdru`ene dr`ave Amerike.
Za njima je Francija, nato pa Kitajska (v Dru`inskem atlasu sveta sta na istih mestih, a je Francija za Kitajsko).
Takoj za njima sta Gr~ija in Kanada. Med azijskimi dr`avami so na lestvici {e Indija, Indonezija, Kazahstan,
Japonska in Iran, med evropskimi Italija, Zdru`eno kraljestvo, Ukrajina, Nem~ija, [panija in Poljska,
zaradi zelo splo{nega zemljevida z malo zamejskimi imeni pa ne tudi Avstrija. Na njej so {e afri{ke dr`ave
Egipt, Sudan in Al`irija ter na devetem mestu Avstralija, ki je v Dru`inskem atlasu sveta na desetem.
Zaradi razli~ne podrobnosti prikaza dolo~enih kartografskih prvin je v primerjavi z Dru`inskim atlasom
sveta (slika 34) pogled na zastopanost posameznih pomenskih tipov precej druga~en (slika 39).
Prej vodilne podmorske reliefne oblike so nazadovale na {ele deveto mesto. V ospredju so oto{ke reliefne
oblike, ki pa jih je podoma~enih bistveno manj (279) kot v dru`inskem atlasu sveta (345). Na drugem
mestu so z ne velikim zaostankom morski hidronimi, nekje v istem rangu so {e naselja na tretjem mestu,
kopenske reliefne oblike in kopenski hidronimi. [tevilo podoma~enih imen neodvisnih dr`av je vsega 169.
Ve~ kot 100 je podoma~enih tudi imen naravnih pokrajin in upravnih enot, v primerjavi s Monde Neufovim
{olskim atlasom pa je {tevilo podoma~enih obalnih reliefnih oblik tako reko~ zanemarljivo (57 : 362).
119