3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik prizadevno izbolj{ujejo njihovo kakovost. Tako se je è pri delu podkomisije za imena dràv pri Komisiji za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije kot zelo koristen vir pokazal seznam dràv in odvisnih ozemelj z razlagami izvora njihovih imen, na podlagi katerega je bilo mogo~e zanesljiveje dolo~iti pravilno obliko zapisa nekaterih spornih ali nejasnih imen (medmre`je 01). Ta dokument navaja povezave s seznami celin, rek in jezer z razlagami izvora njihovih imen (medmre`je 02), podoben seznam za imena upravnih enot in regij (medmre`je 03), seznam upravnih enot, poimenovanih po osebah (medmre`je 04), seznam vzdevkov dràv, na primer za Slovenijo Deèla na son~ni strani Alp, za Hrva{ko Ljepa na{a, za Norve{ko Deèla polno~nega sonca (medmre`je 05) in celo seznam krajevnih imen, ki imajo v svojih imenih pridevnik nov oziroma njegove prevode (medmre`je 06). Obravnava pojmov eksonim in endonim v Wikipediji napeljuje na vrsto povezav, med njimi so z vidika obravnave zemljepisnih imen posebej pomembni seznam besed s kon~nico -onim (medmre`je 07), seznam pridevni{kih oblik zemljepisnih imen (medmre`je 08), seznam evropskih mest z imeni v razli~nih jezikih (medmre`je 09), seznam ameri{kih mest z imeni v razli~nih jezikih (medmre`je 10), seznam imen dràv in glavnih mest v narodnih jezikih (medmre`je 11), seznam alternativnih imen dràv (medmre`je 12), seznam dràv z njihovimi imeni v razli~nih jezikih (medmre`je 13), seznam latinskih imen evropskih mest (medmre`je 14), seznam evropskih pokrajin z njihovimi imeni v drugih jezikih, alternativnimi imeni in zgodovinskimi imeni (medmre`je 15), seznam evropskih rek z njihovimi alternativnimi imeni (medmre`je 16) ter seznam tradicionalnih gr{kih endonimov in eksonimov (medmre`je 17). 2.1.2 PROBLEMATIKA DOLOÂNJA OZIROMA IZBORA USTREZNIH ZEMLJEPISNIH IMEN Lastna imena geografskih pojavov, topografskih objektov in administrativno dolo~enih obmo~ij, to je prostorskih enot, so zemljepisna imena, lastna imena upravno-administrativnih enot pa so stvarna lastna imena (Furlan, Gloàn~ev, [ivic-Dular 2000, 74). Zemljepisno ime je lastno ime naselij, delov zemeljskega povr{ja, nebesnih teles, stvarno ime pa lastno ime ustanov, organizacij, podjetij, ki je po definiciji ustaljeno in nedvoumno identificira ter individualizira kakega izmed na{tetih objektov (Furlan, Gloàn~ev, [ivic-Dular 2000, 75). V zbirko so uvr{~ena samo zemljepisna imena, ne pa tudi stvarna. Ker so obravnavani samo pisni viri, so v zbirko vklju~ena le pisno podoma~ena tuja zemljepisna imena, tako imenovani eksografi (Raukko 2005, 4). Govorno podoma~ena tuja zemljepisna imena, ki se od originalne oblike v izvornem jeziku razlikujejo le po druga~ni, ciljnemu jeziku prilagojeni izgovorjavi, torej tako imenovani eksofoni (Raukko 2005, 4), so zavestno prezrta. Zna~ilni slovenski eksofoni so Argentina, London, Madrid, Moskva. Ker zlasti pri starej{ih virih na~ela podoma~evanja imen niso jasna, saj niso nikjer razloèna, je bilo pri vna{anju primernih imen v zbirko upo{tevano maksimalisti~no na~elo. Zajeta so torej vsa imena, ki se od zdaj{njih uradnih imen oblik, zapisanih v latinici ali vanjo transliteriranih, razlikujejo v smislu podoma~evanja v sloven{~ino, torej v pisnih poenostavitvah, ki jih spremljajo glasovne prilagoditve. Vendar so pisne poenostavitve upo{tevane samo v tistih virih, ki imajo è uvedene transliterirane zapise imen z uporabo diakriti~nih znamenj in drugih posebnih ~rk. Podoma~ena tuja zemljepisna imena so lahko pomensko prevedena, lahko so transkribirana, ne pa tudi transliterirana, ~e niso hkrati tudi transkribirana (Kladnik 2006, 101–113). Podoma~itve se pogosto oklepajo tako imenovanih zgodovinskih zemljepisnih imen (Kladnik 2007, 24), {e zlasti v primeru spreminjanja imen ob dekolonizaciji in vzpostavljanju neodvisnih dràv. Nova imena so marsikje povsem izpodrinila starej{a, na primer Tajska Siam, Bocvana Be~uanijo, Beira Sofalo, Kisangani Stanleyville, pogosto pa so prej{nja imena prevzela eksonimsko funkcijo, {e zlasti ob prevzemanju pisno bolj zapletenih imenskih oblik v arab{~ini, na primer angle{kih poimenovanj Port Said za Bu – r Sa'i •– d, El Obeid za Al Ubayyid, Mosul za Al Mawşil. Na obmo~ju Magreba, kjer so z uvedbo izklju~no arabskega uradnega jezika arabske imenske oblike v atlasih izpodrinile francoske ali pa se pojavljajo obenem z njimi, so funkcije eksonimov prevzele francoske oblike imen, ki so za zdaj {e vedno ìve tudi v vsakdanji rabi. Zna~ilni primeri so Casablanca za Ad-Da – r-al Bayda, Constantinne za 16
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Qacentina, Tamanrasset za Tamenghest in Kairouan za Al Qayrawa – n. Podobna postaja vloga ruskih imen za pomembnej{e geografske pojave in topografske objekte v novonastalih dràvah na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze, na primer Moldavija za Moldova, Baku za Baki • , Buhara za Buhoro in Karaganda za Ķaraghandy. Ne dosti druga~na je vloga slovanskih poimenovanj za geografske pojave in topografske objekte na danes neslovanskih obmo~jih v Evropi; najve~ jih je na ozemljih zdaj{njih dràv Nem~ije, Romunije in Madàrske. Tovrstna imena so najpogostej{a v Cigaletovem Atlantu, ki je nastal {e pred velikimi politi~nimi spremembami v 20. stoletju. V Nem~iji so zna~ilni primeri Branibor za Brandenburg, Brun{vik za Braunschweig, Devin za Magdeburg, Dra`dane za Dresden, Ljubek za Lübeck, Mogu~ za Mainz in Rostoki za Rostock, v Romuniji Belgrad za Alba Iulia, Blaèvo za Blaj, Brajlov za Braüila in Ja{ za Iaşi, na Madàrskem pa Berin~ek za Mezó´berény, Kri{ za Körös, Mi{kovec za Miskolc in Novgrad za Nógrád. Med podoma~ena tuja zemljepisna imena so uvr{~ena tista, ki se od originalnih imen razlikujejo vsaj v opu{~enem lo~evalnem ~rkovnem znamenju. To vpliva tudi na razli~en izgovor, njihovo opu{~anje pa v skrajnem primeru dopu{~a Slovenski pravopis (1994, §218, str. 27), na primer Arhangelsk za Arhangel'sk, Bogota za Bogotá, Plzen za Plzenþ, Agra za A – gra. Lahko se razlikujejo le v opu{~anju ~lena, na primer Salvador namesto El Salvador, Rif namesto Ar-Rif/er Rif, ali v vsaj eni ~rki, na primer Anapurna namesto Annapurna, Dahomej namesto Dahomey, ^rna gora namesto Crna Gora (v tem primeru gre tudi za prevod). Mednje spadajo tudi tista originalno ve~jezi~na imena, ki se pri nas dosledno uporabljajo le v eni izmed imenskih oblik, pogosto slovanski, na primer Odra za Odra/Oder, Buhara za Buhoro/Buhara, Amur za Amur/Heilong Jiang. Zato in ker so vklju~ena tudi slovenska imena v zamejstvu, ki imajo v imenu pogosto {e prepoznaven slovenski izvor, ne moremo govoriti o eksonimih, ampak o podoma~enih tujih zemljepisnih imenih. Zemljepisna imena iz slovenskega zamejstva so praviloma zapisana tako kot druga podoma~ena tuja imena, najprej v originalu, to je imenu ve~inskega naroda, in nato v njegovi slovenski razli~ici. Ker je v zamejstvu skoraj vsako zemljepisno ime dvojezi~no in bi vklju~itev njihovega celotnega korpusa vplivala na nadaljnje analize, so zavestno vklju~ena le tista imena v Italiji, Avstriji in na Madàrskem, ki se pojavljajo na regionalnih zemljevidih delov celin v atlasih, ne pa tudi tista, ki so zapisana na podrobnej{ih zemljevidih Slovenije in njenih delov. Upo{tevana pa so tista imena v zamejstvu, ki se pojavljajo na zemljevidih Jugoslavije. Iz Velikega splo{nega leksikona in slovarskega dela Slovenskega pravopisa so vklju~ena vsa zamejska zemljepisna imena. Na teàvno delo prirejevalcev podoma~enih tujih zemljepisnih imen na zemljevidih v atlasih opozarjajo razmeroma {tevilni neenotni zapisi istih geografskih pojavov in topografskih objektov; ve~ jih je v starej{ih atlasih, med njimi {e najve~ v Cigaletovem Atlantu (1869–1877). Kriva sta predvsem prirediteljev intuitivni pristop in zamudna litografska tehnologija, ki nista omogo~ala bolj dosledne rabe in kontrole, nedoslednosti pa so nastale tudi zaradi spremenjenih pogledov v slabem desetletju nastajanja Atlanta. Tako se na primer za Ardene pojavijo zapisi Ardene Gorovje, Ardenske gore in Ardenski gozd, za [rilanko oziroma Cejlon zapisa Ceilon (Selan ali Sinhala Diva) in Ceylon, za Tokio Jeddo in Jedo, za Michigansko jezero Michigansko Jezero in Mi~igansko jezero ter za Moldavijo Moldavija, Moldova (Multanija) in Moldavska. Morda {e najbolj zna~ilen je zapis Haiti, ki se pojavi trikrat, vsaki~ druga~e: Haiti, Hajti in Hajty. Tovrstni »alonimi« se pojavljajo v skoraj vseh drugih atlasih, v~asih prav kri~e~e, drugi~ spet prikrito, tako da to lahko opazi le izku{eno oko. Starej{i kot je atlas in ~im ve~je je {tevilo podoma~enih imen, ve~je so tovrstne teàve. Ker so vse razli~no zapisane oblike istih imen v zbirko vklju~ene kot samostojne enote, je v njej {tevilo zapisov ve~je od dejanskega {tevila razli~nih zemljepisnih imen. 2.2 OBDELAVA ZBRANEGA GRADIVA Obse`ne zbirke imen brez ra~unalni{ke podpore skorajda ne bi bilo mogo~e podrobno obdelati. Za statisti~ne obdelave in razvr{~anje v preglednice je bilo uporabljeno programsko orodje Excel, za 17
Page 1 and 2: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 6 and 7: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 8 and 9: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 68 and 69:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 70 and 71:
Page 72 and 73:
Page 74 and 75:
Page 76 and 77:
Page 78 and 79:
Page 80 and 81:
Page 82 and 83:
Page 84 and 85:
Page 86 and 87:
Page 88 and 89:
Page 90 and 91:
Page 92 and 93:
Page 94 and 95:
Page 96 and 97:
Page 98 and 99:
Page 100 and 101:
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Page 110 and 111:
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
Page 116 and 117:
Page 118 and 119:
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
Page 126 and 127:
Page 128 and 129:
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
Page 164 and 165:
Page 166 and 167:
Page 168 and 169:
Page 170 and 171:
Page 172 and 173:
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?